DOKUMENTI

Letni nacionalni program Republike Slovenije za izvajanje akcijskega načrta za članstvo 2002 - 2003 (povzetek)

Polnopravno članstvo je strateška zunanje-politična prioriteta Slovenije, ki izhaja iz zagotavljanja naših strateških interesov in skupnih vrednot, ki jih delimo z državami članicami NATO. Na podlagi tega izhodišča, NATO poročila o napredku Slovenije v ANČ ter priporočil Devetnajsterice, četrti LNP ANČ podrobno predstavlja nadaljevanje slovenskih priprav tako do Vrha v Pragi, kot po njem.

1. Politično ekonomske zadeve

Nacionalna varnostna politika

Boj proti terorizmu

Mednarodna konvencija o zatiranju financiranja terorizma in Mednarodna konvencija za zatiranje terorističnih bombnih napadov bosta predvidoma ratificirani do konca leta 2002.

Politični okvir priprav na članstvo v NATO

Podpora javnosti za članstvo v NATO

Rezultati merjenja javnega mnenja v zadnjih mesecih kažejo, da so vladne aktivnosti prispevale k pozitivnem trendu oziroma povečevanju podpore javnosti. Vlada bo intenzivno nadaljevala s programom obveščanja slovenske javnosti o slovenskem vključevanju v NATO; načrtuje vrsto aktivnosti, od medijskih programov, direktnega komuniciranja z državljani, kot tudi izdajanja informativnih gradiv.

Varstvo človekovih pravic in manjšin

Notranje politične reforme

V skladu s spremembami Sodnega reda s konca leta 2000, se sodni zaostanki sistematično beležijo. V letu 2002 je bila pripravljena analiza vzrokov za nastanek sodnih zaostankov in na podlagi le-te sklop konkretnih predlogov za njihovo zmanjšanje.

Do konca meseca maja 2002 je bilo odločeno o 66,0% nacionaliziranega premoženja, kar prestavlja skupno vrednost 1.43 milijarde USD. V letu 2002 se je zaradi 82 novo evidentiranih zahtev za 1.9% povečala tudi vrednost zahtevanega premoženja. V prvih petih mesecih leta 2002 je bilo zaključenih 1.520 zadev, kar izkazuje 6,4% relativni napredek. Do sedaj zaključene oziroma rešene zadeve (25.222) v relativnem deležu glede na celotno strukturo vloženih denacionalizacijskih zahtev predstavljajo 70%.

Mednarodni odnosi, odnosi s sosedi in regionalno sodelovanje

Vključevanje v Evropsko unijo

Slovenija pozorno spremlja oblikovanje skupne evropske varnostne in obrambne politike (SEVOP - European Security and Defence Policy). Pozdravlja Laekensko deklaracijo iz decembra 2001. Slovenija meni, da je razvoj SEVOP lahko učinkovit le v tesnem transatlantskem sodelovanju in da več SEVOP ne sme pomeniti manj NATO.

Slovenija bo sodelovala v bodočih policijskih operacijah v okviru evropskih policijskih sil, kot tudi v operaciji EUPM, ko bo EU od ZN 1.1.2003 prevzela policijsko operacijo v BiH.

Dobrososedski odnosi

Slovenija s sosednjimi državami sodeluje v okviru raznih regionalnih pobud: Srednjeevropski pobudi, Podonavskem sodelovanju, Jadransko Jonski pobudi, Regionalnem partnerstvu, Delovni skupini Alpe-Jadran in Kvadrilaterali.

Sodelovanje z JVE

Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo

V okviru 2. delovnega omizja - Ekonomska obnova in razvoj - načrtuje Slovenija v drugi polovici leta 2002 in prvi polovici leta 2003 še intenzivnejše vključevanje v prenos izkušenj in posredovanje modelov na področju socialne kohezije.

V okviru 3. delovnega omizja - Varnostna vprašanja - Slovenija izvaja Projekt izobraževanja in usposabljanja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v Jugovzhodni Evropi v okviru Pobude za pripravljenost in preventivo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na področju boja proti trgovanju z ljudmi izvaja Ministrstvo za pravosodje redno delovno prakso za sodnike sodišč in javnih tožilstev iz držav JVE.

Delovanje Slovenije v okviru NATO JVE iniciative

ITF

Slovenska vlada je zelo aktivna v ITF. Za pomoč Afganistanu je odobrila ponudbo so-financiranja (z ZDA) in izvedbe šest tedenskega tečaja usposabljanja skupine srednjega managementa dvajsetih afganistanskih deminerjev ter financiranje in izvedbo usposabljanja petih strokovnjakinj za rehabilitacijo žrtev min.

Regionalni center "SKUPAJ"

Gospodarske zadeve

Privatizacija

2. Obrambne in vojaške zadeve

Obrambna politika in načrtovanje

Ključna prednostna naloga Slovenije so obrambne reforme, ki bodo omogočile tudi vojaško integracijo z Natom. Z namenom, da bi zagotovil potek in financiranje procesa profesionalizacije v skladu z načrti, je minister za obrambo naročil izdelavo strateškega pregleda, ki bo vzel pod drobnogled vsa, za uspeh tega projekta, pomembna področja obrambe. Prvi izidi in priporočila, tega pregleda bodo znani do januarja 2003.

Vlada in Državni zbor sta že sprejela vse zakonske podlage, ki omogočajo sodelovanje Slovenije pri vseh nalogah Nata. Pri tem je bil sprejem dopolnitev Zakona o obrambi ključnega pomena, ker omogoča, da Slovenija državam v zavezništvu pomoč pri obrambi nudi in tako pomoč, v primeru potrebe, tudi sprejme, vključno z namestitvijo zavezniških sil na svojem ozemlju.

Ministrstvo za obrambo je doseglo napredek pri razvoju sistema obrambnega načrtovanja in tako bo v letu 2002 izdelalo 6-letni plan porabe virov. Potem, ko bodo znani izsledki in priporočila strateškega pregleda, bo pregledan in prilagojen tudi dolgoročni plan. V pripravi je pilotski poslovni načrt ministrstva za obrambo. Namen tega projekta je izboljšati upravljanje v obrambnem sistemu v celoti. Omenjena metoda načrtovanja dela bo v celotnem ministrstvu vpeljana do leta 2003.

Slovenska vojska (SV)

Na dan 1. avgusta 2002 je redna sestava SV štela približno 4600 pripadnikov. Vlada je sklep o opuščanju vojaške obveznosti podkrepila z odobritvijo dodatnih 300 novih zaposlitev v SV. To pomeni, da lahko SV v letu 2002 zaposli skupaj 600 novih vojakov. Kljub dejstvu, da je bila ta odločitev sprejeta sredi leta, je SV do konca julija zaposlila več kot 300 novih poklicnih vojakov. To kaže na dobre možnosti, da zadani cilj uresniči do konca leta.

Hkrati s povečevanjem deleža poklicnih pripadnikov SV, poteka, v skladu z načrti, tudi zmanjševanje vojne sestave SV. V letu 2003 bo vzpostavljeno enotno poveljstvo sil, ki bo od GŠSV prevzelo operativne naloge. Preoblikovanje in zmanjševanje GŠSV potekata v povezavi z reorganizacijo preostalega dela ministrstva za obrambo.

Kadrovski viri
Ministrstvo za obrambo je za projekt profesionalizacije vzpostavilo posebno projektno skupino, ki mora pregledati in razviti ustrezne politike za oblikovanje povsem poklicne vojske. Ta projekt vključuje tudi vzpostavitev jasnih kariernih poti in učinkovitega sistema kadrovskega upravljanja.

Proces profesionalizacije SV bo končan do leta 2010. Pričakovati je, da SV takrat ne bo štela več kot 18.000 pripadnikov. Pri tem naj bi redna sestava bila docela razvita že do leta 2008, za načrtovani obseg prostovoljne rezerve pa naj bi SV potrebovala še dodatni dve leti. Hkrati bo SV v tem času uskladila oziroma izboljšala razmerje med številom vojakov, podčastnikov in častnikov. Število civilistov v SV in v upravnem delu ministrstva se bo po pričakovanjih zmanjšalo, vendar bo končno oceno obsega tega zmanjšanja dal strateški pregled obrambe.

Tudi nadaljnji razvoj izobraževanja in usposabljanja je prilagojen odločitvi o poklicni SV. Usposabljanje vojakov na služenju vojaškega roka bo potekalo do leta 2004. Na novo zaposleni poklicni vojaki, ki ne bodo več služili vojaškega roka, pa bodo ustrezno usposobljeni. Usposabljanje rezerve bo potekalo v 5-letnem ciklusu usposabljanja.

Načrti modernizacije opreme in oborožitve SV
Finančna sredstva za ta namen zagotavlja Zakon o temeljnih razvojnih programih do leta 2007. Z namenom, da bi izboljšali proces odločanja tudi na tem področju, je bila oblikovana delovna skupina, ki mora proces odločanja pregledati in predlagati potrebne spremembe.

Večji projekti modernizacije v letih 2002 in 2003 vključujejo vozila za potrebe logistike, večnamenske helikopterje, lahka oklepna vozila in komunikacijsko opremo. Z uvedbo sistema ASOC in baterije ROLAND v operativno uporabo bo v letu 2003 uresničen načrt izboljšav v sistemu zračne obrambe. V istem letu bo v operativno uporabo uvedenih dodatnih 20 lahkih oklepnih izvidniških vozil.

Dolgoročnejši načrti nabav so osredotočeni na opremljanje treh bataljonov sil za posredovanje in na izboljšanje zmogljivosti komunikacijskega sistema in logistike.

Partnerski cilji
Uresničevanje načrtov v zvezi s partnerskimi cilji poteka v skladu z načrti. Dvanajst (12) partnerskih ciljev iz nabora 2000 je že uresničenih, preostali pa so vključeni v nabor ciljev 2002. Večina ciljev bo uresničenih po pričakovanjih, to je do konca leta 2004. Nekaj ciljev pa bo, v skladu z načrti, doseženih do leta 2007.

Nato in mednarodne dejavnosti
Slovenija nadaljuje sodelovanje v operacijah SFOR in KFOR. Prispevek v vojaških silah v SFOR namerava celo povečati. Prav tako sodeluje v CENCOOP in SEDM. Dvostransko sodelovanje z državami članicami Nata in PzM je obsežno. Vključuje tudi usposabljanje ter skupne vaje, tako v Sloveniji kot v tujini.

3. Finančne zadeve

Kot že rečeno, je slovenska vlada že sklenila povečati delež sredstev za obrambne izdatke, in to kljub temu, da je morala skupno porabo države v letu 2002 zmanjšati. Obrambni izdatki bodo načrtovani v okviru dvoletnega proračuna, ki obrambnemu planiranju zagotavlja potrebno stabilnost. V letu 2003 naj bi delež sredstev za obrambo znašal 1,61 % BDP, do leta 2008 pa 2,0 % BDP.

4. Varnostne zadeve

Slovenija je v zadnjem letu dosegla pomemben napredek na področju varnostnih zadev, saj je bil novembra 2001 sprejet Zakon o tajnih podatkih. Dva podzakonska akta sta bila že sprejeta, dva pa sta v pripravi. Njun sprejem bo omogočil zagotovitev usklajenosti z zahtevami NATO varnostne politike, ustanovitev nacionalnega varnostnega organa v NATO kontekstu ter zagotovljanje NATO standardov na področju varnostnega preverjanja, varovanja podatkov, INFOSEC in fizične varnosti.

Po sprejetju ZTP, je bil januarja 2002 ustanovljen Urad za varovanje tajnih podatkov. Urad deluje kot Nacionalni varnostni organ v kontekstu NATO.

5. Pravne zadeve

Slovenija je izpolnila partnerski cilj "pravne ureditve sodelovanja pri izvajanju kolektivne obrambe (PG G 0050)", na podlagi katerega bi morala odpraviti vse zakonodajne ovire in omejitve, ki bi lahko ovirale sodelovanje RS v operacijah kolektivne obrambe (sprejem in napotitev sil).

Časovni okvir za prilagoditev pravnega reda zakonodaji NATO (do konca prvega polletja 2002), ki je bil začrtan v zadnjem LNP, je bil spoštovan v celoti. Državni zbor je v predvidenem roku sprejel: Zakon o tajnih podatkih, Zakon o dopolnitvi zakona o kazenskem postopku, Zakon o spremembah in dopolnitvah pomorskega zakonika in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi na novo ureja opravljanje vojaške službe izven države v miru. Določa možnost uporabe zračnega prostora za prelete zrakoplovov zavezniških držav in tranzit ali namestitev vojaških enot zavezniških držav na ozemlju Slovenije. Zakon določa razširjene vladne pristojnosti, tako da vsakična potrditev v Državnem zboru ni potrebna.