Severnoatlantska pogodba
Washington D.C. - 4. april 1949
Pogodbenice te pogodbe ponovno potrjujejo svoje zaupanje v cilje in
načela Ustanovne listine Združenih narodov ter svojo željo, da bi z
vsemi narodi in vladami živele v miru.
Odločene so varovati svobodo, skupno dediščino in civilizacijo
svojih narodov, temelječe na načelih demokracije, osebne svobode in
vladavine prava. Prizadevajo si za spodbujanje stabilnosti in blaginje
na severnoatlantskem območju.
Odločene so združiti svoja prizadevanja za kolektivno obrambo ter
ohranitev miru in varnosti. Zaradi tega soglašajo s to
Severnoatlantsko pogodbo:
1. člen
Pogodbenice se zavezujejo, da vse mednarodne spore, v katere bi
bile lahko vpletene, rešujejo miroljubno, kot določa Ustanovna listina
Združenih narodov, tako da mednarodni mir, varnost in pravičnost niso
ogroženi, in da se v svojih mednarodnih odnosih vzdržijo grožnje s
silo ali uporabe sile na način, ki ni v skladu s cilji Združenih
narodov.
2. člen
Pogodbenice bodo s krepitvijo svojih svobodnih institucij,
doseganjem boljšega razumevanja načel, na katerih temeljijo te
institucije, in s spodbujanjem razmer, ki omogočajo stabilnost in
blaginjo, prispevale k nadaljnjemu razvoju miroljubnih in
prijateljskih mednarodnih odnosov. V svojih mednarodnih gospodarskih
politikah si bodo prizadevale za odpravo sporov in bodo spodbujale
gospodarsko sodelovanje med posameznimi ali vsemi pogodbenicami.
3. člen
Za učinkovitejše doseganje ciljev te pogodbe bodo pogodbenice z
nenehno in učinkovito samopomočjo ter vzajemno pomočjo vsaka zase in
skupaj vzdrževale in razvijale svojo individualno in kolektivno
sposobnost upreti se oboroženemu napadu.
4. člen
Pogodbenice se bodo med seboj posvetovale, kadar koli bo po mnenju
katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost
ali varnost katere koli pogodbenice.
5. člen
Pogodbenice soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več
pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse
pogodbenice, in zaradi tega soglašajo, da bo v primeru takega
oboroženega napada vsaka od njih ob uresničevanju pravice do
individualne ali kolektivne samoobrambe, ki jo priznava 51. člen
Ustanovne listine Združenih narodov, pomagala tako napadeni
pogodbenici ali pogodbenicam s takojšnjim individualnim in z drugimi
pogodbenicami dogovorjenim ukrepanjem, ki se ji zdi potrebno, vključno
z uporabo oborožene sile, da se ponovno vzpostavi in ohranja varnost
severnoatlantskega območja.
Vsak tak oborožen napad in vsi posledično sprejeti ukrepi se takoj
sporočijo Varnostnemu svetu. Taki ukrepi prenehajo, ko Varnostni svet
ukrene, kar je potrebno za ponovno vzpostavitev in ohranjanje
mednarodnega miru in varnosti.
6. člen
Za namen 5. člena se šteje, da oborožen napad na eno ali več
pogodbenic vključuje oborožen napad:
- na ozemlje katere koli pogodbenice v Evropi ali Severni Ameriki,
na alžirske departmaje Francije , na ozemlje Turčije ali na otoke pod
jurisdikcijo katere koli pogodbenice na severnoatlantskem območju
severno od rakovega povratnika;
- na sile, plovila ali zrakoplove katere koli pogodbenice, ko so na
teh ozemljih ali nad njimi ali na katerem koli drugem območju v
Evropi, na katerem so bile na dan začetka veljavnosti te pogodbe
nameščene zasedbene sile katere koli pogodbenice, ali na območju
Sredozemskega morja ali na severnoatlantskem območju severno od
rakovega povratnika.
7. člen
Ta pogodba ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic, ki so
članice Združenih narodov, izhajajoče iz Ustanovne listine, in se ne
razlaga, kot da kakor koli vpliva nanje ali na primarno odgovornost
Varnostnega sveta za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.
8. člen
Vsaka pogodbenica izjavlja, da nobena mednarodna obveznost, ki zdaj
velja med njo in katero koli drugo pogodbenico ali tretjo državo, ni v
nasprotju z določbami te pogodbe, in se zavezuje, da ne bo prevzela
nobene mednarodne obveznosti, ki je v nasprotju s to pogodbo.
9. člen
Pogodbenice s to pogodbo ustanovijo svet, v katerem je zastopana
vsaka od njih, da bo obravnaval zadeve v zvezi z izvajanjem te
pogodbe. Svet je organiziran tako, da se lahko kadar koli takoj
sestane. Svet ustanovi potrebne pomožne organe; predvsem takoj
ustanovi obrambni odbor, ki priporoči ukrepe za izvajanje 3. in
5. člena.
10. člen
Pogodbenice lahko s soglasnim dogovorom povabijo katero koli drugo
evropsko državo, ki je sposobna podpreti načela te pogodbe in
prispevati k varnosti severnoatlantskega območja, da pristopi k tej
pogodbi. Tako povabljena država lahko postane pogodbenica te pogodbe z
deponiranjem svoje listine o pristopu pri Vladi Združenih držav
Amerike. Vlada Združenih držav Amerike bo vsako od pogodbenic
obvestila o deponiranju vsake take listine o pristopu.
11. člen
Pogodbenice to pogodbo ratificirajo in njene določbe izvajajo v
skladu s svojimi notranjepravnimi postopki. Listine o ratifikaciji se
čim prej deponirajo pri Vladi Združenih držav Amerike, ki bo vse druge
podpisnice uradno obvestila o vsakem deponiranju. Pogodba začne med
državami, ki so jo ratificirale, veljati takoj po deponiranju listin o
ratifikaciji večine podpisnic, vključno z listinami o ratifikaciji
Belgije, Francije, Kanade, Luksemburga, Nizozemske, Združenega
kraljestva in Združenih držav, za druge države pa začne veljati na dan
deponiranja njihovih listin o ratifikaciji.
12. člen
Po desetih letih veljavnosti te pogodbe ali kadar koli pozneje se
pogodbenice, če katera od njih to zahteva, skupaj posvetujejo z
namenom, da jo pregledajo in pri tem upoštevajo dejavnike, ki takrat
vplivajo na mir in varnost na severnoatlantskem območju, vključno z
razvojem dogovorov na svetovni in regionalni ravni po Ustanovni
listini Združenih narodov za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.
13. člen
Po dvajsetih letih veljavnosti te pogodbe lahko katera koli
pogodbenica preneha biti pogodbenica eno leto po tem, ko je obvestilo
o odpovedi poslala Vladi Združenih držav Amerike, ki bo vlade drugih
pogodbenic obvestila o deponiranju vsakega obvestila o odpovedi.
14. člen
Ta pogodba, katere angleško in francosko besedilo sta enako
verodostojni, se hrani v arhivu Vlade Združenih držav Amerike. Ta
vlada bo vladam drugih podpisnic poslala pravilno overjene izvode.
Opombe:
1. Definicija ozemelj, za katera se uporablja 5. člen, je bila
spremenjena z 2. členom Protokola k Severnoatlantski pogodbi o
pristopu Grčije in Turčije, podpisanega 22. oktobra 1951.
2. 16. januarja 1963 je Severnoatlantski svet ugotovil, da se
ustrezne določbe te pogodbe od 3. julija 1962 ne uporabljajo več za
nekdanje alžirske departmaje Francije.
3. Pogodba je začela veljati 24. avgusta 1949, po tem ko so vse
države podpisnice deponirale svojo listino o ratifikaciji.
| 
