Slovenija >> NATO Skupno spletišče v podporo včlanjevanju Slovenije v NATO, uredniki Urad vlade RS za informiranje, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za obrambo (aktivno od 2001 do 2004)
Slovenija in NATO

Slovenija in NATO
Nato
Koledar dogodkov
Pogosta vprašanja
Novinarsko središče
Dokumenti
Publikacije
Javno mnenje
Povezave
SlovenskoE-pošta

DOKUMENTI

Zakon o tajnih podatkih

Državni zbor je na 9. seji, 24. in 25. oktobra 2001, sprejel Zakon o tajnih podatkih - ZTP, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 87 z dne 8. novembra, v veljavo pa je stopil 23. novembra 2001. Glede na to, da gre za prvi tovrstni zakon v zgodovini pravnega reda Republike Slovenije (vključno z obdobjem nekdanje skupne države), bo njegovo uvajanje zahtevalo vrsto implementacijskih ukrepov, ki bodo predstavljali novost v poslovanju posameznih državnih organov, hkrati pa bodo zahtevali tudi usklajeno delovanje teh organov, kar bo ena poglavitnih nalog novega vladnega urada za varovanje tajnih podatkov.

ZTP je bil v veliki meri sprejet v sklopu usklajevanja s pravnim redom EU in Nata. Med tema ima še posebej Nato [1] postavljena natančna pravila, ki jih morajo pri obravnavanju tajnih podatkov v svojem pravnem redu in praksi upoštevati vse njegove članice, čeprav je letos v okviru vzpostavljanja skupnih varnostnih in obrambnih mehanizmov tudi EU storila pomemben korak naprej [2].

Ustanovitev Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov

Vlada Republike Slovenije mora za izvajanje določenih nalog s področja varovanja tajnih podatkov, predpisanih z ZTP in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona ustanoviti Urad Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: urad). Glede na uveljavitev zakona konec novembra tega leta naj bi bil urad ustanovljen najkasneje maja 2002.

Urad naj bi opravljal zlasti naslednje naloge (43. člen ZTP):

  1. spremljal stanje na področju določanja in varovanja tajnih podatkov in skrbel za razvoj in uveljavljanje fizičnih, organizacijskih in tehničnih standardov varovanja tajnih podatkov v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, pri nosilcih javnih pooblastil ter v organizacijah, ki pridobijo ali razpolagajo s tajnimi podatki;
  2. skrbel za izvrševanje sprejetih mednarodnih obveznosti in mednarodnih pogodb o varovanju tajnih podatkov ter na tem področju sodeloval z ustreznimi organi tujih držav in mednarodnih organizacij;
  3. pripravljal predloge predpisov, potrebnih za izvajanje tega zakona;
  4. dajal mnenje k skladnosti splošnih aktov o določanju, varovanju in dostopu do tajnih podatkov s tem zakonom;
  5. koordiniral delovanje državnih organov, pristojnih za varnostno preverjanje;
  6. vodil evidenco izdanih dovoljenj;
  7. vodil evidenco oseb iz četrtega odstavka 23. člena ZTP;
  8. predlagal ukrepe za izboljšanje varovanja tajnih podatkov in
  9. opravljal druge naloge, ki so določene s predpisi, sprejetimi na podlagi tega zakona.

V prvem obdobju bo poglavitna naloga urada pripravljanje predlogov predpisov, ki jih mora na podlagi ZTP izdati vlada. To so predpisi o:

  1. načinu in oblikah označevanja tajnosti podatkov oziroma dokumentov (četrti odstavek 17. člena ZTP), načinu in postopku varnostnega preverjanja ter postopku izdaje in preklica dovoljenja za dostop do tajnih podatkov (sedmi odstavek 23. člena ZTP),
  2. načinu in postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev varovanja tajnih podatkov v gospodarskih družbah, zavodih in organizacijah (četrti odstavek 35. člena ZTP),
  3. fizičnih, organizacijskih in tehničnih ukrepih in postopkih varovanja tajnih podatkov (peti odstavek 39. člena ZTP) ter
  4. o načinu in vsebini izvajanja notranjega nadzora nad izvajanjem Zakona o tajnih podatkih in predpisov, izdanih na njegovi podlagi (drugi odstavek 42. člena ZTP).

Poleg naštetih nalog, ki sodijo v okvir nacionalnega sistema varovanja tajnih podatkov, bo urad prevzel tudi določene obveznosti iz mednarodnih pogodb, ki jih je oziroma bo sklenila Republika Slovenija (Nato, EU, meddržavni sporazumi). Urad bo verjetno prevzel tudi vlogo NSA po Natovih in EU standardih, kar bo imelo za posledico ukinitev sedanje "Komisije Vlade RS za varovanje zaupnih dokumentov Zveze Nato".

ZTP od vseh državnih organov zahteva:

  1. da morajo najkasneje v enem letu po uveljavitvi ZTP sprejeti predpise in se organizacijsko prilagoditi za njegovo uveljavitev oziroma obstoječe akte in organizacijo svojega poslovanja uskladiti z določbami tega zakona,
  2. da morajo najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona zagotoviti, da bodo vsem zaposlenim, ki morajo zaradi delovnih dolžnosti ali funkcij imeti dostop do tajnih podatkov, izdana dovoljenja za dostop do tajnih podatkov; delavcem in funkcionarjem, ki tega dovoljenja ne bodo dobili, bo namreč dostop do tajnih podatkov onemogočen;
  3. da tajnim podatkom, ki jim je bila oznaka stopnje tajnosti določena pred uveljavitvijo tega zakona, določijo stopnjo tajnosti skladno z ZTP najkasneje dve leti po uveljavitvi tega zakona, sicer jim bo tajnost prenehala.

Posebej obsežno nalogo pa bo predstavljalo izdajanje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), ki jih morajo imeti vse osebe, ki imajo v zvezi z opravljanjem svojih delovnih nalog dostop do tajnih podatkov (31. člen ZTP). Za že zaposlene je rok za pridobitev tega dovoljenja dve leti od uveljavitve ZTP (torej predvidoma do novembra 2003), sicer izgubijo pravico dostopa do tajnih podatkov. Za novo zaposlene bi bilo treba ta postopek izvajati sproti, takoj po uveljavitvi zakona. Dovoljenje se izda, če se z varnostnim preverjanjem ne ugotovi varnostnega zadržka, določenega v ZTP (zadržki so določeni v 27. členu ). Vse osebe, ki opravljajo funkcijo ali delajo v organu, imajo dostop do tajnih podatkov stopnje INTERNO.

ZTP za izdajanje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov ter varnostno preverjanje pooblašča Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in Ministrstvo za obrambo (MO) ter direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (za delavce te agencije). Ker je minister za notranje zadeve pooblaščen za izdajanje dovoljenj tako za uslužbence MNZ, kot za vse druge organe, ki jim dovoljenja ne izda MO oz. SOVA, bo teh postopkov v MNZ v prehodnem dveletnem obdobju okrog 15.000.

Pripravil:
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za zunanje zadeve

1 Dokument "Security within NATO"; C-M (55) 15 (FINAL)
2 Svet EU je 19.3.2001 sprejel "Council's Security Regulations", s katerimi je obravnavanje tajnih podatkov, ki zadevajo skupno varnostno in obrambno politiko EU, uredil podobno kot Nato; pravila so bila objavljena v EU Official Journal L 101, dne 11.4.2001, uporabljajo pa se od 1.12.2001, in sicer v vseh telesih oz. organih EU, pogodbenih zunanjih izvajalcih EU ter v organih držav elanic. Koordiniranje in nadzor nad izvajanjem pravil je v pristojnosti visokega predstavnika generalnega sekretarja, g. Solane. Eeprav to podroeje ni bilo zajeto v pogajalskih izhodišeih EU/SVN, bi se vprašanje skladnosti slovenskega sistema ravnanja s tajnimi podatki, glede na to, da so varnostna pravila za elanice obvezna, lahko pojavilo v sklepnem delu pogajanj za polnopravno elanstvo. Z ZTP Slovenija izpolnjuje tudi ta merila EU. Pravila so dostopna na spletnem naslovu: http://europa.eu.int/eur-lex/en/lif/dat/2001/en_301D0264.html


O strani