Raziskava Slovensko javno mnenje - Primerjalni podatki povezani z odnosom slovenske javnosti do Nata v letih 1999 in 2001
Ogrožanje varnosti
Zaznavanje virov ogrožanja varnosti postavljamo v izhodišče
predstavitve podatkov, saj ogroženost determinira vrednost drugih
spremenljivk (na primer, odnos do obrambnih izdatkov, do vojaškega
povezovanja, prioritetnih nalog oboroženih sil, ipd.)
Po mnenju Slovencev državo najbolj/najmanj ogrožajo naslednji
dejavniki:
1999 (v vrednosti od 1 do 4) |
2001 (v vrednosti od 1 do 4) |
1 mamila, narkotiki |
3,46 |
1 mamila, narkotiki |
3,41 |
2 kriminal |
3,46 |
2 kriminal |
3,28 |
3 uničevanje okolja |
3,35 |
3 prometne nesreče |
3,24 |
4 brezposelnost |
3,35 |
4 brezposelnost |
3,14 |
5 majhna nataliteta |
3,39 |
5 uničevanje okolja |
3,07 |
6 gospodarski problemi |
3,23 |
6 revščina |
3,05 |
~ |
~ |
17 terorizem |
2,64 |
17 terorizem |
2,09 |
~ |
~ |
19 vojaške grožnje s strani drugih držav |
2,21 |
19 vojaške grožnje s strani drugih držav |
1,79 |
|
Kot je razvidno iz tabele, se Slovenci ne počutijo vojaško
ogroženi, bistveno bolj zaznavajo nevojaške vire ogrožanja. Med njimi
izstopajo viri ogrožanja, ki se nanašajo na notranjo varnost,
degradacijo okolja in socialno-ekonomske vidike varnosti. Občutek
vojaške ogroženosti se med devetnajstimi viri ogrožanja uvršča na
zadnje mesto, ogroženost zaradi terorizma pa na sedemnajsto
mesto. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so povprečne vrednosti virov
ogrožanja kot jih zaznava slovenska javnost poleti 1999 višje, kot pa
jeseni 2001, čeprav je bila ta raziskava opravljena neposredno po
terorističnih napadih skrajnih islamskih skupin na izbrane cilje v
ZDA.
Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za
družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002
Zaupanje v institucije, ki se ukvarjajo z mednarodno varnostjo
1999 (v vrednosti od 1- do 4) |
2001 (v vrednosti od 1- do 4) |
Organizacija združenih narodov |
2,34 |
Organizacija združenih narodov |
2,60 |
Svet Evrope |
2,46 |
Svet Evrope |
2,44 |
NATO |
2,43 |
NATO |
2,38 |
OVSE |
2,45 |
OVSE |
2,36 |
EU |
2,41 |
EU |
2,33 |
|
Med institucijami, ki skrbijo za kolektivno varnost, obrambo in
stabilnost v svetu oz. v Evropi, je javnost v letu 2001 najbolj
zaupala Združenim narodom, Svetu Evrope in Natu. V celoti gledano
javnost le deloma zaupa v naštete institucije, o čemer pričajo
povprečne vrednosti na lestvici od 1 do 4.
Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za
družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002
Vstop v NATO
Na vprašanje, ali se strinjajo s prizadevanji slovenske vlade in
parlamenta, da bi Slovenija postala polnopravna članica NATA, so
respondenti odgovorili (v %):
1999 |
2001 |
se strinja |
56 |
se strinja |
53 |
se ne strinja |
16 |
se ne strinja |
24 |
ne ve |
28 |
ne ve |
23 |
|
Druge raziskave domačih in tujih raziskovalnih institucij so
pokazale, da je pred vrhunskim srečanjem Nata v Madridu julija 1997, v
povprečju okoli 60% slovenske javnosti podpiralo vstop Slovenije v
Nato. Približno petina respondentov je bila proti članstvu države v
Natu, petina pa je bila neodločena. Po Madridu je podpora padla v
povprečju za sedem do osem odstotnih točk, sprva se je povečalo zgolj
število neodločenih, kasneje, posebej v letu 2001, pa je začelo
naraščati tudi nasprotovanje, ki je januarja 2001 (Politbarometer)
prvič preseglo 30 odstotkov. Primerjava podatkov v zgornji tabeli
potrjuje tak trend.
Primerjalni podatki za strinjanje s prizadevanji slovenske vlade in
parlamenta, da bi Slovenija postala polnopravna članica EU v
primerjavi z NATO v letu 2001 so (v %):
NATO |
EU |
se strinja |
53 |
se strinja |
57 |
se ne strinja |
24 |
se ne strinja |
20 |
ne ve |
23 |
ne ve |
23 |
| |
Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za
družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002
Referendum o vstopu Slovenije v Nato
Na vprašanje, kdo naj odloči o vprašanju vključitve Slovenje v NATO
- parlament ali državljani Republike Slovenije, so odgovori naslednji
(v %):
1999 |
2001 |
državljani na referendumu |
77 |
državljani na referendumu |
73 |
parlament |
14 |
parlament |
18 |
neodločeno |
9 |
neodločeno |
9 |
|
Velika večina slovenske javnosti se zavzema, da bi o članstvu
Slovenije v Natu odločali ljudje na referendumu, tako pa je v zadnjih
mesecih tudi stališče večine parlamentarnih političnih strank.
Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za
družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002
Možni datum vstopa V Nato
Na vprašanje Slovenska država si prizadeva za čim hitrejši vstop v
Nato. Kdaj po vašem mnenju bo Slovenija dejansko postala članica Nata,
so odgovori naslednji (v %):
do leta 2004 |
24 |
od leta 2005 do leta 2008 |
33 |
po letu 2008 |
8 |
nikoli ne bo postala članica Nata |
4 |
ne vem, ne morem oceniti, b.o. |
31 |
|
Ocene o možnem datumu vstopa Slovenije v Nato so dokaj realistične,
čeprav povabila aspirantkam za članstvo, med njimi tudi Sloveniji, še
ni.
Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za
družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002
Podpora sodelovanju Slovenije v mirovnih operacijah v %
1999* |
2001 |
da, podpiram |
78 |
da, podpiram |
69 |
ne, ne odpiram |
6 |
ne, ne podpiram |
17 |
ne vem, neodločen |
15 |
ne vem |
14 |
|
* vprašanje je bilo drugače zastavljeno
Velika večina slovenske javnosti podpira sodelovanje Slovenske
vojske in drugih sestavin sistema nacionalne varnosti v mednarodnih
mirovnih operacijah.
Oblika sodelovanja v mednarodnih mirovnih operacijah v %
1999 |
2001 |
s svojimi poklicnimi vojaki |
67 |
s svojimi poklicnimi vojaki |
68 |
s civilnim osebjem |
53 |
s civilnim osebjem |
51 |
s prostovoljci izmed vojakov na služenju vojaškega roka |
54 |
s prostovoljci izmed vojakov na služenju vojaškega roka |
55 |
s prostovoljci izmed vojakov v rezervni sestavi |
46 |
s prostovoljci izmed vojakov v rezervni sestavi |
49 |
finančno oz. materialno |
40 |
finančno oz. materialno |
43 |
z zagotavljanjem prehoda mirovnim silam preko slovenskega ozemlja in zračnega prostora |
66 |
z zagotavljanjem prehoda mirovnim silam preko slovenskega ozemlja in zračneg prostora |
65 |
s policijskimi enotami |
36 |
s policijskimi enotami |
51 |
|
Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za
družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002.
Strinjanje s sodelovanjem Slovenske vojske v nalogah izven države
(2001) v %
vrsta naloge |
da |
ne |
ne vem |
v humanitarnih operacijah, brez orožja |
84 |
9 |
8 |
v operacijah za vzdrževanje miru, kjer se orožje lahko uporabi samo v samoobrambi |
74 |
15 |
11 |
v bojnih operacijah za vzpostavitev miru |
39 |
46 |
15 |
|
Iz zgornjih tabel razberemo, da javnost podpira predvsem
sodelovanje Slovenske vojske v mirovnih in humanitarnih operacijah,
kjer je uporaba orožja omejena na samoobrambo. V teh operacijah pa naj
bi sodelovali v prvi vrsti poklicni vojaki.
Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za
družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002.
|