Slovenija >> NATO Skupno spletišče v podporo včlanjevanju Slovenije v NATO, uredniki Urad vlade RS za informiranje, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za obrambo (aktivno od 2001 do 2004)
Slovenija in NATO

Slovenija in NATO
Nato
Koledar dogodkov
Pogosta vprašanja
Novinarsko središče
Dokumenti
Publikacije
Javno mnenje
Povezave
SlovenskoE-pošta

JAVNO MNENJE

Raziskava Slovensko javno mnenje - Primerjalni podatki povezani z odnosom slovenske javnosti do Nata v letih 1999 in 2001

Ogrožanje varnosti

Zaznavanje virov ogrožanja varnosti postavljamo v izhodišče predstavitve podatkov, saj ogroženost determinira vrednost drugih spremenljivk (na primer, odnos do obrambnih izdatkov, do vojaškega povezovanja, prioritetnih nalog oboroženih sil, ipd.)

Po mnenju Slovencev državo najbolj/najmanj ogrožajo naslednji dejavniki:

1999
(v vrednosti od 1 do 4)
2001
(v vrednosti od 1 do 4)
1 mamila, narkotiki 3,46 1 mamila, narkotiki 3,41
2 kriminal 3,46 2 kriminal 3,28
3 uničevanje okolja 3,35 3 prometne nesreče 3,24
4 brezposelnost 3,35 4 brezposelnost 3,14
5 majhna nataliteta 3,39 5 uničevanje okolja 3,07
6 gospodarski problemi 3,23 6 revščina 3,05
~ ~
17 terorizem 2,64 17 terorizem 2,09
~ ~
19 vojaške grožnje s strani drugih držav 2,21 19 vojaške grožnje s strani drugih držav 1,79

Kot je razvidno iz tabele, se Slovenci ne počutijo vojaško ogroženi, bistveno bolj zaznavajo nevojaške vire ogrožanja. Med njimi izstopajo viri ogrožanja, ki se nanašajo na notranjo varnost, degradacijo okolja in socialno-ekonomske vidike varnosti. Občutek vojaške ogroženosti se med devetnajstimi viri ogrožanja uvršča na zadnje mesto, ogroženost zaradi terorizma pa na sedemnajsto mesto. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so povprečne vrednosti virov ogrožanja kot jih zaznava slovenska javnost poleti 1999 višje, kot pa jeseni 2001, čeprav je bila ta raziskava opravljena neposredno po terorističnih napadih skrajnih islamskih skupin na izbrane cilje v ZDA.

Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002

Zaupanje v institucije, ki se ukvarjajo z mednarodno varnostjo

1999
(v vrednosti od 1- do 4)
2001
(v vrednosti od 1- do 4)
Organizacija združenih narodov 2,34 Organizacija združenih narodov 2,60
Svet Evrope 2,46 Svet Evrope 2,44
NATO 2,43 NATO 2,38
OVSE 2,45 OVSE 2,36
EU 2,41 EU 2,33

Med institucijami, ki skrbijo za kolektivno varnost, obrambo in stabilnost v svetu oz. v Evropi, je javnost v letu 2001 najbolj zaupala Združenim narodom, Svetu Evrope in Natu. V celoti gledano javnost le deloma zaupa v naštete institucije, o čemer pričajo povprečne vrednosti na lestvici od 1 do 4.

Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002

Vstop v NATO

Na vprašanje, ali se strinjajo s prizadevanji slovenske vlade in parlamenta, da bi Slovenija postala polnopravna članica NATA, so respondenti odgovorili (v %):

1999 2001
se strinja 56 se strinja 53
se ne strinja 16 se ne strinja 24
ne ve 28 ne ve 23

Druge raziskave domačih in tujih raziskovalnih institucij so pokazale, da je pred vrhunskim srečanjem Nata v Madridu julija 1997, v povprečju okoli 60% slovenske javnosti podpiralo vstop Slovenije v Nato. Približno petina respondentov je bila proti članstvu države v Natu, petina pa je bila neodločena. Po Madridu je podpora padla v povprečju za sedem do osem odstotnih točk, sprva se je povečalo zgolj število neodločenih, kasneje, posebej v letu 2001, pa je začelo naraščati tudi nasprotovanje, ki je januarja 2001 (Politbarometer) prvič preseglo 30 odstotkov. Primerjava podatkov v zgornji tabeli potrjuje tak trend.

Primerjalni podatki za strinjanje s prizadevanji slovenske vlade in parlamenta, da bi Slovenija postala polnopravna članica EU v primerjavi z NATO v letu 2001 so (v %):

NATO EU
se strinja 53 se strinja 57
se ne strinja 24 se ne strinja 20
ne ve 23 ne ve 23

Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002

Referendum o vstopu Slovenije v Nato

Na vprašanje, kdo naj odloči o vprašanju vključitve Slovenje v NATO - parlament ali državljani Republike Slovenije, so odgovori naslednji (v %):

1999 2001
državljani na referendumu 77 državljani na referendumu 73
parlament 14 parlament 18
neodločeno 9 neodločeno 9

Velika večina slovenske javnosti se zavzema, da bi o članstvu Slovenije v Natu odločali ljudje na referendumu, tako pa je v zadnjih mesecih tudi stališče večine parlamentarnih političnih strank.

Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002

Možni datum vstopa V Nato

Na vprašanje Slovenska država si prizadeva za čim hitrejši vstop v Nato. Kdaj po vašem mnenju bo Slovenija dejansko postala članica Nata, so odgovori naslednji (v %):

do leta 2004 24
od leta 2005 do leta 2008 33
po letu 2008 8
nikoli ne bo postala članica Nata 4
ne vem, ne morem oceniti, b.o. 31

Ocene o možnem datumu vstopa Slovenije v Nato so dokaj realistične, čeprav povabila aspirantkam za članstvo, med njimi tudi Sloveniji, še ni.

Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002

Podpora sodelovanju Slovenije v mirovnih operacijah v %

1999* 2001
da, podpiram 78 da, podpiram 69
ne, ne odpiram 6 ne, ne podpiram 17
ne vem, neodločen 15 ne vem 14

* vprašanje je bilo drugače zastavljeno

Velika večina slovenske javnosti podpira sodelovanje Slovenske vojske in drugih sestavin sistema nacionalne varnosti v mednarodnih mirovnih operacijah.

Oblika sodelovanja v mednarodnih mirovnih operacijah v %

1999 2001
s svojimi poklicnimi vojaki 67 s svojimi poklicnimi vojaki 68
s civilnim osebjem 53 s civilnim osebjem 51
s prostovoljci izmed vojakov na služenju vojaškega roka 54 s prostovoljci izmed vojakov na služenju vojaškega roka 55
s prostovoljci izmed vojakov v rezervni sestavi 46 s prostovoljci izmed vojakov v rezervni sestavi 49
finančno oz. materialno 40 finančno oz. materialno 43
z zagotavljanjem prehoda mirovnim silam preko slovenskega ozemlja in zračnega prostora 66 z zagotavljanjem prehoda mirovnim silam preko slovenskega ozemlja in zračneg prostora 65
s policijskimi enotami 36 s policijskimi enotami 51

Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002.

Strinjanje s sodelovanjem Slovenske vojske v nalogah izven države (2001) v %

vrsta naloge da ne ne vem
v humanitarnih operacijah, brez orožja 84 9 8
v operacijah za vzdrževanje miru, kjer se orožje lahko uporabi samo v samoobrambi 74 15 11
v bojnih operacijah za vzpostavitev miru 39 46 15

Iz zgornjih tabel razberemo, da javnost podpira predvsem sodelovanje Slovenske vojske v mirovnih in humanitarnih operacijah, kjer je uporaba orožja omejena na samoobrambo. V teh operacijah pa naj bi sodelovali v prvi vrsti poklicni vojaki.

Vir podatkov: Obramboslovni raziskovalni center, Inštitut za družbene vede Univerze v Ljubljani, januar 2002.


O strani