Premier dr. Drnovšek na vrhu "Vilniuške skupine" v Bukarešti
Datum: 26.3.2002
Vir: Urad predsednika vlade RS
Predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek je danes v okviru svoje
udeležbe na vrhu premierov "Vilniuške skupine" v Bukarešti,
ki poteka pod naslovom "Pomlad novih zaveznikov", nastopil
na razpravi o pogledih držav kandidatk na prilagoditev Nata ter poti
do Prage in naprej. Razpravo je odprl namestnik ameriškega zunanjega
ministra Richard Armitage.
Premier dr. Drnovšek je v svojem nastopu poudaril, da je Slovenija
že kar nekaj let kandidatka za vstop v Nato. V tem času se je marsikaj
spremenilo, tako v Natu, kot v Sloveniji. Za Nato je prvo pomembno
spremembo predstavljalo posredovanje na območju nekdanje Jugoslavije,
kjer je leta 1999 zavezništvo prvič v svoji zgodovini tudi vojaško
interveniralo. Vloga Nata in ZDA je bila ključna za vzpostavitev
stabilnosti v regiji. V tem smislu je Nato tudi že konkretno prispeval
k varnosti Slovenije.
Drugo pomembno spremembo za Nato predstavlja 11. september, ki je
izpostavil potrebo po mednarodnem varnostnem sodelovanju. V tem
kontekstu je tudi pomembno zbliževanje z Rusko federacijo. Ob tem je
dr. Drnovšek navzoče spomnil, da je partnerski odnos z Rusijo
zagovarjal že na lanskem srečanju premierov "Vilniuške
skupine" v Bratislavi. Tako kot takrat, je tudi danes prepričan,
da si Rusija želi sodelovanja z Zahodom in da ji morata tako Evropska
unija, kot tudi ZDA, ponuditi perspektivo medsebojnega
sodelovanja. Zato je tembolj zadovoljen, da je do prvega stika med
predsednikoma Bushem in Putinom prišlo ravno v Sloveniji, ki je tako
tudi po svoje prispevala k pomembni spremembi Nata in novemu razvoju v
mednarodnih odnosih.
Premier dr. Drnovšek je poudaril, da se je v preteklih letih poleg
Nata spremenila tudi Slovenija. Kot demokratična in ekonomsko uspešna
država, Slovenija ne potrebuje članstva v Natu za svojo potrditev. V
Sloveniji na članstvo v Natu gledamo kot na možnost, da po svojih
močeh prispevamo k zagotavljanju mednarodnega miru in
varnosti. Zavedamo se namreč, da nestabilnost v drugih predelih sveta
posredno ogroža tudi Slovenijo. Ravno dogodki 11. septembra najbolj
nazorno pričajo o medsebojni odvisnosti v sodobnem svetu. Tudi zato se
je Slovenija odločila povečati svoj prispevek v operaciji SFOR v Bosni
in Hercegovini, kamor bo letos poslala dodatne vojaške sile.
Premier dr. Drnovšek je svoj nastop zaključil z besedami, da ne
vidi razloga, zaradi katerega sedanje članice Nata ne bi želele, da
države kandidatke vstopijo v zavezništvo in na ta način prevzamejo
svoj del odgovornosti za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.
Ob robu vrha v Bukarešti se je slovenski premier tudi srečal z
nekaterimi tujimi državniki, vključno z makedonskim predsednikom vlade
Ljubčom Georgijevskim ter hrvaškim predsednikom vlade Ivico Račanom.
| 
