Slovenija >> NATO Skupno spletišče v podporo včlanjevanju Slovenije v NATO, uredniki Urad vlade RS za informiranje, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za obrambo (aktivno od 2001 do 2004)
Slovenija in NATO

Slovenija in NATO
Nato
Koledar dogodkov
Pogosta vprašanja
Novinarsko središče
Dokumenti
Publikacije
Javno mnenje
Povezave
SlovenskoE-pošta

KOLEDAR DOGODKOV

Redno spomladansko zasedanje evroatlantskega partnerskega sveta na ravni ministrov za zunanje zadeve

Reykjavik, 14. in 15. maj

Od 14. in 15. maja 2002 v Reykjaviku poteka redno spomladansko zasedanje Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPS) na ravni zunanjih ministrov. Evroatlantski partnerski svet (EAPS) je bil ustanovljen leta 1997, ko je nasledil Severnoatlantski svet za sodelovanje (NACC). Združuje 19 zavezniških držav in 27 držav partneric v forumu, ki državam omogoča redna posvetovanja in sodelovanje. Redno se sestaja na veleposlaniški ravni ter dvakrat letno na ravni ministrov za zunanje zadeve in obrambo.

Razprava na zasedanju v Reykjaviku bo potekala v okviru treh omizij. Na prvem panelu bo govora o prihodnosti partnerstva, na drugem, v okviru katerega bo kot panelist sodeloval tudi minister dr. Rupel, bo razprava tekla o vlogi EAPS v boju proti mednarodnemu terorizmu, medtem ko bodo zunanji ministri v času kosila govorili o spremembah Zavezništva in njihovih posledicah za partnerstvo.

Glavna naloga letošnjega zasedanja EAPS bo začrtati prihodnost partnerstva v obdobju po vrhunskem zasedanju v Pragi novembra letos. Po pričakovanih povabilih v Pragi bo potrebno EAPS (pa tudi Partnerstvo za mir) temeljito preurediti oziroma razširiti. Ena izmed rešitev je vključitev držav mediteranskega dialoga v EAPS, kasneje pa verjetno tudi BiH in ZRJ (v ZRJ je sicer že bila sprejeta odločitev o članstvu v Partnerstvu za mir, medtem ko je v BiH glavni problem obstoj dveh oboroženih sil), ki zaenkrat ostajata na robu partnerstva.

V okviru Severnoatlantskega sveta, kjer pa sodelujejo zgolj države članice Nata, bo govora o širitvi (izpolnjevanju političnih in vojaških kriterijev s strani držav kandidatk za članstvo v Natu), njegovem funkcioniranju po širitvi ter skupnem boju proti terorizmu. Posebna pozornost bo posvečena odnosom med Natom in Rusijo (pred posebnim vrhom Nato-Rusija konec maja v Rimu) ter odnosom med Natom in EU, kjer formalna struktura za sodelovanje še ni vzpostavljena, vendar pa potekajo intenzivni pogovori.


O strani