KOLEDAR DOGODKOV

Uradni obisk ameriškega obrambnega sekretarja Donalda Rumsfelda

Rumsfeld zadovoljen s povabilom zveze NATO Sloveniji

Brdo pri Kranju, 23.11.2002

Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je danes na Brdu pri Kranju izrazil zadovoljstvo, da je bila Slovenija na vrhu zveze NATO v Pragi skupaj s še šestimi državami povabljena v zavezništvo. Vloga zveze NATO je, da prispeva k miru in stabilnosti v svetu; to je zavezništvo podobno mislečih držav, ki spoštujejo vladavino prava in svobodo ter zavračajo ekstremizem in fanatizem. Cenimo partnerstvo in delo Slovenije v globalni vojni proti terorizmu, kjer je Slovenija prispevala opremo za afganistansko vojsko in tudi na druge načine podpirala vojno proti terorizmu, je poudaril.

Rumsfeld, ki je danes prispel na kratek obisk v Slovenijo, se je sestal z gostiteljem, slovenskim obrambnim ministrom Antonom Grizoldom, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom; na pogovorih je sodeloval tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Pred tem si je Rumsfeld v Ljubljani v vojašnici Franca Rozmana Staneta ogledal predstavitev dela 1. brigade Slovenske vojske. Med njegovim obiskom je pred vojašnico svoje nasprotovanje vključitvi v NATO mirno izražala skupina nekaj manj kot 20 ljudi. Kot je povedal v izjavi za novinarje po pogovorih na Brdu pri Kranju, je bila predstavitev odlična in je pokazala, da je Slovenska vojska dobro izurjena in opremljena. Nekateri od teh vojakov bodo januarja odšli v BiH, kjer bodo sodelovali skupaj z ameriškimi enotami, in Rumsfeld je izrazil prepričanje, da bo sodelovanje tam dobro.

Premier Drnovšek se je ameriškemu gostu zahvalil za podporo ZDA pri sprejemanju Slovenije v članstvo v NATO. Zavezniški vrh v Pragi je bil za Slovenijo zgodovinski dogodek in na tretjem vrhu, na katerem je sam sodeloval, je Sloveniji uspelo dobiti zgodovinsko vabilo v NATO. "To ocenjujem kot prelomen dogodek, prelomen trenutek," je poudaril. V tej luči so potekali tudi današnji pogovori z ameriško delegacijo, ki jih je premier označil za zelo prijateljske in koristne.

Tudi ameriški gost je poudaril, da je bilo srečanje v Pragi zgodovinskega pomena, in izrazil zadovoljstvo, da se lahko osebno pogovarja o procesu, ki bo sledil do polnopravnega članstva Slovenije v zvezi NATO. Rumsfeld se je z Drnovškom sicer srečal že v petek ob robu zavezniškega vrha v Pragi.

V Pragi je Slovenija poleg Slovaške, Estonije, Latvije, Litve, Bolgarije in Romunije prejela vabilo za članstvo v NATO. Sedem novih držav bo v zavezništvo vstopilo najkasneje na prihodnjem vrhu maja 2004, do tedaj pa bodo izvedeni vsi potrebni postopki. Po pristopnih pogajanjih naj bi bili do konca marca 2003 podpisani pristopni protokoli, čemur bo sledila njihova ratifikacija, ki naj bi trajala leto dni. Slovenija bo o vstopu v NATO najverjetneje izvedla tudi referendum, čeprav formalno ta ni potreben.

Premier Drnovšek je v odgovoru na novinarsko vprašanje o nizki javnomnenjski podpori slovenskemu vstopu v NATO poudaril, da so v zadnjem času javnomnenjske raziskave večinoma pozitivne, in izrazil pričakovanje, da se bo podpora po povabilu v NATO še povečala. Menil je še, da je nekaj negotovosti, ki je bila prisotna, odraz iz časa, ko je Slovenija na vrhu NATO v Madridu pričakovala povabilo v NATO, vendar pa ga ni dobila.

Sicer pa je opozoril, da imajo Slovenci morda občutek, da so tako varni, da ne potrebujejo zavezništva. "Ob takšnih priložnostih jih vedno skušam spomniti, da je naša sedanja varnost v veliki meri rezultat tudi ameriške in NATO intervencije na Balkanu. Če ne bi bilo te intervencije in prisotnosti teh sil, bi se danes tudi v Sloveniji počutili manj varne, kot se. In zato sem prepričan, da je zavezništvo koristno in potrebno tudi za Slovenijo in tudi za prihodnost," je poudaril.

Sogovorniki so se pogovarjali tudi o vlogi Slovenije v zvezi NATO. Kot je poudaril Rumsfeld, lahko vsaka članica ponudi zavezništvu pomemben prispevek 21. stoletja ter doprinese k varnosti in miru v svetu. Slovenija je pokazala interes na različnih področjih, kot so gorske enote, mirovne operacije, vojaška policija, vojaška medicina in odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Vsa ta področja NATO potrebuje in jih ceni, je dodal.

Glede odstotka proračuna, ki ga Slovenija namenja obrambi - predvsem z ameriške strani je bilo večkrat slišati očitek, ker Slovenija za obrambo ne namenja predpisanih dveh odstotkov bruto domačega proizvoda -, pa je Rumsfeld poudaril, da se vsaka država sama odloča o ravni porabe za obrambo. Kot je povedal, sta o tem vprašanju govorila z Drnovškom. "Moj vtis je, da je država na dobri poti," je poudaril.

Drnovšek je ob tem poudaril, da ima Slovenija svoj program obrambnih reform in modernizacije vojske, vključno s prehodom na poklicni sistem. Temu je tudi prilagodila finančni načrt, kjer postopno povečuje sredstva za obrambo, in sicer tako, da ne bi porušila splošnega finančnega ravnovesja, obenem pa zagotovila res učinkovit obrambni sistem - "ne prevelik, ampak takšen, da bo stal in da bo vsak tolar ustrezno porabljen", je poudaril slovenski premier.

Predsednik Milan Kučan pa je v pogovoru z Rumsfeldom, ki je na prvem uradnem obisku v Sloveniji, dejal, da članstvo v NATO razumemo kot priložnost za prevzem svojega dela odgovornosti za krepitev kolektivnega varnostno-obrambnega zavezništva in za mir in varnost v svetu, so sporočili iz urada predsednika republike. Predsednik Kučan je pozdravil tudi idejo o specializaciji vojaških sil znotraj zavezništva. Beseda je tekla tudi o konceptu nevtralnosti. Ob grozodejstvih zoper človečnost, kakršnim smo bili priče v vojnah na Balkanu, je vprašanje, ali je v takih situacijah nevtralnost sploh možna in tudi, ali je sploh moralna, je v pogovoru rekel predsednik Kučan.

Rumsfeld je v izjavi za medije odgovoril tudi na vprašanje o ameriškem stališču do iraškega vprašanja. Kot je pojasnil, po mnenju ZDA iraški razvoj orožja za množično uničevanje predstavlja nevarnost za svet in kršitev 16 resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov. Ameriški predsednik George Bush je glede tega problema najprej dobil podporo v kongresu, nato pa je za opredelitev zaprosil tudi Združene narode, saj kršitev 16 resolucij s strani Iraka postavlja pod vprašaj resnost ZN in ostalih njihovih resolucij, je povedal Rumsfeld.

ZN so se soglasno odzvali in sprejeli prvo odločitev, drugo odločitev pa mora sprejeti iraški voditelj Sadam Husein. Ta ima, kot je povedal Rumsfeld, tri možnosti: ali zapusti Irak, ali se odloči za razorožitev - kar bi bilo zanimivo, ker je za orožje v zadnjih letih namenil milijarde dolarjev -, ali pa dela, kar je doslej, torej misli, da se lahko poigrava z ZN in s svetom, je poudaril ameriški obrambni sekretar.

V tem zadnjem primeru se bodo morali ZN po njegovih besedah odločiti, ali bodo odobrili silo za razorožitev iraškega režima. Kot je še povedal Rumsfeld, mora biti uporaba sile po Bushevem mnenju zadnja, ne prva izbira. Če pa bi do nje prišlo, so ZDA pripravljene voditi koalicijo pripravljenih držav, je še dejal.

"Sedaj smo v obdobju, ko moramo počakati, kaj bo storil iraški režim," je povedal Rumsfeld. Kako dolgo bodo čakali, Rumsfeld ni povedal, saj je poudaril, da sam takšnih odločitev ne sprejema. Njegova naloga je, da zagotovi pripravljenost ZDA in njihovo tesno usklajevanje z drugimi državami za primer, če se koalicija držav odloči, da je potrebna uporaba sile do Iraka.