KOLEDAR DOGODKOV

Sklepno poročilo

Ministrsko srečanje Severnoatlantskega sveta v Madridu 3. junija 2003

1.
Danes začenjamo uresničevati vizijo preoblikovanega zavezništva, predstavljeno na praškem vrhu, tokrat bolje pripravljeni, da se spoprimemo z grožnjami in izzivi 21. stoletja, ki ogrožajo varnost naših prebivalcev, ozemlja in sil, od koder koli takšne grožnje in izzivi že prihajajo. V Pragi so se voditelji držav in vlad zavezali, da bodo preobrazili NATO z novimi članicami, novimi zmogljivostmi in novimi odnosi s partnericami. Proces preobrazbe že intenzivno poteka. Severnoatlantsko zavezništvo, ki temelji na načelih demokracije, svobode posameznika in pravne države, ostaja podlaga za našo skupinsko obrambo in najpomembnejši čezatlantski forum za varnost.

2.
Pristop Bolgarije, Estonije, Latvije, Litve, Romunije, Slovaške in Slovenije k zavezništvu bo okrepil varnost za vse na evroatlantskem območju in utrdil našo skupnost s skupnimi vrednotami. Veseli nas, da so se nam danes v Madridu pridružili kolegi iz teh držav.

3.
NATO začenja nove operacije, ki ustrezajo skupnim varnostnim interesom vseh zaveznic. Radi bi pohvalili udeležbo zaveznic v Mednarodnih stabilizacijskih silah za Afganistan (ISAF)) v Kabulu, ter sedanjo vlogo Nemčije in Nizozemske kot vodilnih držav pri tej nalogi. Z avgustom bo NATO nastopil v vodilni vlogi s tem, da bo prevzel strateško usklajevanje, vodenje in poveljevanje silam ISAF. Slednje bodo še naprej delovale po pooblastilu Združenih narodov. Razširjena vloga zveze NATO bo okrepila učinkovitost in vzdržljivost sil ISAF ter skupaj s skupinami za obnovo pokrajin, ki jih tam nameščajo številne zaveznice in partnerice, utrdila zavezo mednarodne skupnosti zgraditi miroljuben in demokratičen Afganistan. Odločitev, da bomo za zagotovitev nadaljnjega obstoja sil ISAF uporabili sredstva in zmogljivosti zveze NATO, prav tako izraža našo pripravljenost podpirati ali voditi operacije in razmestiti sile, kjer koli zavezništvo tako odloči, in s tem zagotoviti našo skupno varnost.

4.
Zavezništvo je pravkar umaknilo namestitev letal za nadzor iz zraka, sistemov obrambe pred izstrelki ter sistemov jedrske, biološke in kemične zaščite za obrambo Turčije pred morebitnim napadom Iraka. NATO je pomagal Turčiji tudi pri pripravah na možne krizne humanitarne razmere. Med iraško krizo smo se redno posvetovali tudi v skladu s 4. členom Washingtonske pogodbe.

5.
NATO je ugodil prošnji Poljske za podporo pri vlogi, ki jo bo država prevzela to poletje pri stabilizaciji Iraka. Vojaške oblasti zveze NATO sodelujejo s poljskimi uradniki, tako da lahko zavezništvo pomaga pri izpolnjevanju njihovih zahtev. Severnoatlantski svet bo redno ocenjeval prispevek zveze NATO pri prizadevanjih za stabilizacijo.

Pozdravljamo sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1483. Zaveznice so pripravljene ukrepati in proučujejo načine, kako prispevati k njenemu izvajanju.

6.
Po Pragi je prišlo do bistvenega preobrata pri vzpostavljanju pristnega strateškega partnerstva med zvezo NATO in EU, kot je bilo dogovorjeno med organizacijama. Z marčno odločitvijo o sklenitvi dogovorov Berlin Plus je pospešeno delo, ki je potekalo vse od predlogov zveze NATO na washingtonskem vrhu, doseglo svoj vrhunec. Poudarjamo svojo zavezanost uresničitvi našega strateškega partnerstva z EU, ki se je začelo s sodelovanjem v nekdanji Jugoslaviji, kjer so skupna prizadevanja zavezništva in Evropske unije oblikovala nove obete za prihodnost regije. Z zadovoljstvom opazujemo delovanje misije EU v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji¹, pri katerem se, pod poveljstvom namestnika vrhovnega poveljnika zavezniških za Evropo (DSACEUR), uporabljajo sredstva in zmogljivosti zveze NATO. Ponovno poudarjamo svojo zavezanost nadaljnjemu sodelovanju na Balkanu v duhu transparentnosti pri zasledovanju naših skupnih ciljev.

7.
V skupnem interesu zveze NATO in EU je, da pomagata državam na Balkanu pri nadaljnjem vključevanju v evroatlantske strukture. Pričakujemo, da bo srečanje EU-Balkan na vrhu v Solunu 21. junija znatno prispevalo k našim skupnim prizadevanjem. NATO bo prek svojega stalnega delovanja, programov Partnerstva za mir in sodelovanja z EU še naprej igral bistveno vlogo pri varnosti v regiji. NATO in EU razvijata okvir za razširjen dialog in skupen pristop k varnosti in stabilnosti na zahodnem Balkanu. Razvoj partnerstva med zvezo NATO in EU na Balkanu je vse večjega pomena za nadaljnjo stabilizacijo te regije, kar bo treba v prihodnje upoštevati pri načrtovanju.

8.
Na temelju dosedanjega uspešnega sodelovanja na Balkanu NATO in EU preučujeta načine, kako še naprej razvijati sodelovanje pri vprašanjih skupnega interesa, povezanih z varnostjo, obrambo in obvladovanjem kriznih razmer, vključno s civilnim kriznim načrtovanjem, krepitvijo zmogljivosti zavezništva in boja proti terorizmu. Veselimo se sodelovanja z EU pri nadaljnjem razvijanju odnosov med zvezo NATO in EU v duhu transparentnosti, ob spoštovanju suverenosti obeh organizacij.

9.
Z izboljševanjem stabilnosti in varnosti se stalne naloge zveze NATO v strateško pomembni balkanski regiji razvijajo v nove smeri. Kolikor to dovoljuje razvoj dogodkov, v regiji potekata in bosta potekala nadaljnje prestrukturiranje in številčno zmanjševanje sil pod vodstvom zveze NATO. V luči velikih izzivov, ki so še vedno pred nami, potrjujemo svojo nadaljnjo navzočnost na Balkanu in pripravljenost, da državam v tej regiji pomagamo pri njihovem napredovanju, vključno z reformami na področju varnosti in obrambe.

10.
Ponovno potrjujemo svojo podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti vseh držav na Balkanu. Še naprej morajo graditi trajne multietnične demokratične države, izkoreniniti organiziran kriminal in korupcijo ter vzpostaviti trdno vladavino prava. Sodelovati morajo na regionalni ravni, vključno s tem, da izvajajo skupni program, o katerem so se dogovorile na ohridski regijski konferenci o varnosti na mejah in njihovem upravljanju 22. in 23. maja. Prav tako morajo v celoti spoštovati mednarodne obveznosti, vključno s tem, da izročijo roki pravice v Haagu vse tiste, za katere je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) izdalo obtožnico. Še naprej smo odločeni, da bomo v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi, Evropsko unijo, OVSE in drugimi mednarodnimi organizacijami pomagali zgraditi miroljubno, stabilno in demokratično Jugovzhodno Evropo, v kateri bodo vse države v regiji izvajale reforme in se vključile v evroatlantske strukture.

11.
Terorizem še vedno resno ogroža zavezniško prebivalstvo, sile in ozemlje, prav tako pa tudi mednarodni mir in varnost. Poleg tega ogroža razvoj in delovanje demokratičnih institucij, ozemeljsko celovitost držav in miroljubne odnose med njimi. Sočustvujemo z žrtvami terorizma. Brezpogojno zavračamo in obsojamo terorizem v vseh njegovih oblikah in pojavnostih in ponovno poudarjamo svojo odločenost, da se bomo proti tej grožnji bojevali tako dolgo, dokler bo to potrebno. Na tem področju uresničujemo vojaški koncept obrambe proti terorizmu, izboljšujemo pripravljenost civilnega prebivalstva in tesno sodelujemo s partnerskimi državami. Zavezniške pomorske sile še naprej patruljirajo po Sredozemlju, med drugim zato, da bi pomagale odvrniti teroristični napad na trgovski promet skozi Gibraltarsko ožino. Če se želimo uspešno braniti pred terorizmom, moramo delovati večplastno in vsestransko. Takšno delovanje pa zahteva celovito implementacijo praškega načrta transformacije zveze NATO in nadaljnje tesno sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami ter partnericami zavezništva.

12.
Odločeni smo, da bomo tudi v prihodnje v skladu z Washingtonsko pogodbo in Ustanovno listino Združenih narodov preprečili, odvrnili in razbili vsak oborožen napad na nas ter se pred takšnim napadom branili in zaščitili, vključno s terorističnimi napadi, vodenimi iz tujine. Učinkovite, sodobne vojaške zmogljivosti, ki jih prispevajo vse članice zveze NATO, so bistvenega pomena za usposobljenost zavezništva za boljše izvajanje celotnega spektra njegovih nalog. Nedavne operacije so živo ponazorile pomen izboljšav zmogljivosti, opredeljenih kot prednostne naloge Praške zaveze za zmogljivosti (PCC). Prihaja pa tudi do napredka pri vzpostavljanju sil zveze NATO za posredovanje (NRF), saj priprave za začetek delovanja teh sil že potekajo. Na bližnjem srečanju naših obrambnih kolegov bodo ocenili izvajanje obeh pobud (PCC in NRF). Pričakuje se tudi, da se bodo dogovorili o novem, poenostavljenem sistemu poveljevanja v zavezništvu, ki bo ustrezal operativnim zahtevam celotnega spektra zavezniških nalog.

13.
Ohrabrujoče so izboljšave na drugih pomembnih področjih, vključno z boljšo pripravljenostjo civilnega prebivalstva na morebitne napade z orožjem za množično uničevanje, učinkovitejšo obrambo pred vdori v informacijski sistem in napredek pri proučevanju možnosti za zaščito zavezniškega ozemlja, sil in populacijskih centrov pred celotnim razponom izstrelkov na uspešen in učinkovit način s pomočjo ustrezne kombinacije političnih in obrambnih prizadevanj, vključno z odvračanjem. Naša prizadevanja v zvezi s tem so v skladu z nedeljivostjo zavezniške varnosti.

14.
Politika zavezništva, ki podpira nadzor nad orožjem, razoroževanje in neširjenje jedrskega orožja, bo tudi vnaprej igrala pomembno vlogo pri doseganju varnostnih ciljev zavezništva, vključno s preprečevanjem širjenja in uporabe orožja za množično uničevanje ter sredstev za njegovo širitev. Zavezništvo poudarja pomen uresničevanja in krepitve obstoječih mednarodnih sporazumov o nadzoru nad orožjem in razoroževanjem ter večstranskih dogovorov neširjenja in nadzora nad izvozom orožja. Še zlasti poudarjamo svojo zavezo o krepitvi pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki je najpomembnejši mehanizem neširjenja jedrskega orožja in razoroževanja, ter zagotavljanju, da jo vse države, ki so njene pogodbenice, tudi v celoti izpolnjujejo. Prav tako si bomo še bolj prizadevali varovati jedrske in radiološke materiale. Vlogi Centra za orožje za množično uničevanje (WMDC) v okviru mednarodne strukture zveze NATO se namenja vse večji pomen, saj Center zavezništvu pomaga pri obravnavanju nevarnosti, ki jih predstavlja orožje za množično uničevanje in sredstva za njegovo širitev.

15.
Sedem demokratičnih držav, ki so bile v Pragi povabljene, naj začnejo pristopne pogovore z zavezništvom, se zdaj že močno približuje sprejemu v članstvo. Pozdravljamo podpis pristopnih protokolov marca 2003 in uspešni potek procesa ratifikacije. Povabljenim državam čestitamo za njihov prispevek k mednarodni varnosti v solidarnosti z zavezništvom. Pozdravljamo dosežke teh sedmih držav pri izvajanju reform in pri upoštevanju časovnega razporeda, ki določa, kdaj morajo biti reforme izvedene, ter jih spodbujamo, naj nadaljujejo s svojimi prizadevanji za reforme vse do pristopa in po njem, da bi s tem povečale svoj prispevek zavezništvu. Veselimo se že, da bomo na našem vrhunskem srečanju maja 2004 lahko vsem sedmim državam izrekli dobrodošlico v zavezništvu.

16.
Ta krog širitve pa ne bo zadnji. Vrata zveze NATO ostajajo odprta. Radi bi pohvalili Albanijo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Hrvaško za njihova stalna prizadevanja na področju reform in krepitvi regionalnega sodelovanja. Da bi napredovale pri kandidaturi, bodo morale te države nadaljevati izvajanje obsežnih političnih, gospodarskih, obrambnih in drugih reform, ki jih predvideva Akcijski načrt za članstvo (MAP). Želimo jim, da bi pri tem uspele, in jih bomo še naprej podpirali ter jim pomagali pri reformah. Akcijski načrt za članstvo ostaja nosilec ocenjevanja napredka kandidatk. Vse kandidatke pozivamo, naj pospešijo reforme in aktivno zasledujejo zastavljene cilje.

17.
Partnerstva zveze NATO z državami po vsej Evropi in v strateško pomembnih regijah Kavkaza in Centralne Azije so močno prispevala k varnosti in stabilnosti (po vsem) celotnega evroatlantskega območja. Prispevek partneric na Balkanu in v Afganistanu je živ dokaz za to trditev in ne bo izgubil na pomenu, še zlasti v prihodnje, ko bo NATO prevzel večjo vlogo pri vodenje misije ISAF. Ko se bo NATO vključil v nove operacije, bo boljša povezljivost s partnericami še dodatno pridobila na pomenu. Partnerice spodbujamo, naj tesno sodelujejo z zavezništvom pri izvajanju Partnerskega akcijskega načrta za boj proti terorizmu.

18.
Uresničitev ciljev celostnega ocenjevanja Evroatlantskega partnerskega sveta je ključ za nadaljnji razvoj našega partnerstva; z veseljem pričakujemo jesensko poročilo o pregledu teh programov. Partnerice spodbujamo, naj izkoristijo priložnost za pripravo Individualnih partnerskih akcijskih načrtov (IPAP), pri čemer pozdravljamo odločitev nekaterih partneric, da so že izkoristile ta koristni novi mehanizem. IPAP zagotavlja podporo reformnim prizadevanjem naših partneric na kar najbolj učinkovit način. Zagotovili bomo, da bo Delovni program partnerstva 2004 trdno zgrajen in sposoben pomagati partnericam, ki si želijo tesnejšega sodelovanja z zavezništvom.

19.
Zadovoljni smo s pospešenimi prizadevanji Srbije in Črne gore za boj proti kriminalu, pri aretacijah obtožencev za vojne zločine in bojevanju proti političnemu ekstremizmu ter pri njuni obnovljeni zavezanosti obrambni in vojaški reformi. Pozdravljamo tudi napredek pri krepitvi obrambnih struktur na državni ravni v Bosni in Hercegovini. Pričakujemo, da bosta Srbija in Črna gora ter Bosna in Hercegovina v prihodnosti, ko bosta dosegli ustrezen napredek, kar vključuje tudi vsestransko sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), vključeni v Partnerstvo za mir in Evroatlantski partnerski svet.

20.
Delo Sveta NATO-Rusija (NRC), v katerem države članice zveze NATO in Rusija sodelujejo kot enakopravne partnerice na področjih skupnega interesa, poteka uspešno že vse od njegovega prvega sestanka prejšnji mesec v Moskvi. Med drugim smo pripravili podrobne ocene teroristične grožnje na evroatlantskem območju in dosegli napredek pri ocenjevanju nevarnosti širjenja jedrskega orožja. Raziskujemo možnosti sodelovanja pri vzpostavitvi sistema protiraketnega ščita in polagamo temelje za prihodnje sodelovanje v mirovnih operacijah. Z Rusijo poteka širok politični dialog, v katerem smo že izmenjali mnenja o področjih skupnega interesa. Začeli smo daljnosežen dialog o skupnih izzivih na področju obrambne reforme. Poglabljamo sodelovanje pri upravljanju in varnosti zračnega prostora ter na področju civilne krizne zaščite. Za prihodnje leto smo dali poudarek na razširjeno sodelovanje med obema vojskama, kjer smo se dogovorili o okviru za sodelovanje pri iskanju in reševanju na morju, pripravljamo pa tudi obširen program vaj in usposabljanja. Poleg tega pričakujemo tudi napredek pri izgradnji zaupanja na področju jedrskega orožja ter varnem upravljanju z jedrskim in radiološkim materialom.

21.
Ostajamo zavezani utrjevanju odnosov med zvezo NATO in Ukrajino na podlagi Listine o posebnem partnerstvu in pozdravljamo dosedanji napredek pri implementaciji akcijskega načrta NATO-Ukrajina ter Ukrajinskega letnega ciljnega načrta, ki sta našim odnosom dala novo vsebino in zagon. Napredek Ukrajine pri doseganju ciljev reforme, kot so opredeljeni v akcijskem načrtu in Letnem načrtu ciljev, bo določil tempo njenega nadaljnjega vključevanja v NATO. Spodbujamo Ukrajino, naj izvaja vse reforme, potrebne za polnopravno evroatlantsko integracijo, vključno z demokratičnimi reformami, okrepljenim nadzorom nad izvozom orožja, reformo sodstva, pospeševanjem svobodnih in neodvisnih medijev in izvedbo obrambnih reform. Ukrajini bomo še naprej pomagali pri teh prizadevanjih, zlasti na pomembnem področju obrambne reforme, ter ji svetovali pri političnih, gospodarskih, vojaških in drugih vprašanjih.

22.
Varnost v evroatlantskem območju je tesno povezana z varnostjo in stabilnostjo v Sredozemlju. S tem v zvezi pozdravljamo in cenimo pozitivni odziv naših partneric v Sredozemskem dialogu na odločitev zveze NATO, da v večjem obsegu nadgradi politične in praktične razsežnosti dialoga. Danes smo prejeli poročilo o delu, ki osvetljuje spekter dejavnosti in doseženi napredek v okviru dialoga, vključno z vprašanji, povezanimi s terorizmom. Trudili se bomo za nadaljnjo širitev Sredozemskega dialoga, pri tem pa bomo dopolnjevali in obojestransko krepili druge sredozemske pobude, vključno s pobudami Evropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

23.
Ostajamo zavezani Pogodbi o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (CFE) in ponovno potrjujemo svojo željo, da bi Prilagojena pogodba čim prej stopila v veljavo. Režim CFE bistveno prispeva k varnejši in tesneje povezani Evropi. Pozdravljamo stališča tistih držav, ki sicer niso pogodbenice CFE, vendar pa so izrazile svojo namero, da bodo zaprosile za pristop k Prilagojeni pogodbi o CFE, ko bo ta stopila v veljavo začela veljati. Njihov pristop bi dodatno prispeval k evropski stabilnosti in varnosti. Priznavamo uspešna prizadevanja Rusije pri zmanjševanju njenih sil na območju iz V. člena te pogodbe na dogovorjeni obseg. Vztrajamo pri hitri razrešitvi odprtih vprašanj med Rusijo in Gruzijo, kot je določeno v njuni Istanbulski skupni izjavi z dne 17. novembra 1999. Pozdravljamo napredek Rusije pri umikanju njenih sil iz Moldavije od januarja letos in se veselimo trenutka, ko bo ta zaveza do konca leta 2003 tudi izpolnjena. Prek Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE) bomo še naprej zagotavljali pomoč pri tem procesu. Ob priznavanju že doseženega napredka poudarjamo, da bo izpolnitev preostalih istanbulskih zavez glede Gruzije in Moldavije ustvarila pogoje, v katerih bodo zaveznice in druge države pogodbenice lahko začeli z ratifikacijo Prilagojene pogodbe o CFE.

24.
V Pragi so voditelji naših držav in vlad odobrili paket ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti delovanja (organizacije) sedeža zveze NATO. Kot del spremljevalnih informacij smo danes prejeli Akcijski načrt za izboljšanje ravnotežja med spoloma v Mednarodnem štabu zveze NATO. To vprašanje smo uvrstili visoko med prednostne naloge in z veseljem pričakujemo poročilo o izvajanju Akcijskega načrta na našem srečanju decembra 2003.

25.
Ostajamo zavezani širšemu pristopu k varnosti in še močnejšim prizadevanjem, da bi pospešili učinkovito sodelovanje z drugimi mednarodnimi ali regionalnimi organizacijami. NATO še naprej ostaja najpomembnejši forum za posvetovanje med zavezniki. Na krize, ki izvirajo iz najrazličnejših vojaških in nevojaških nevarnosti ter vplivajo na evroatlantsko območje, se bomo odzivali z medsebojno povezanostjo, pri čemer bomo v polni meri uresničevali partnerstvo, sodelovanje in dialog.

26.
Ob nevarnostih in izzivih, ki smo jim izpostavljeni v 21. stoletju, ostaja učinkovito čezatlantsko sodelovanje na področju varnosti še naprej bistvenega pomena. S svojimi novimi operacijami, novimi zmogljivostmi, novimi članicami in na novo razvijajočimi se političnimi odnosi sedanje preoblikovano zavezništvo jasno dokazuje, da sta Evropa in Severna Amerika močni in vzdržljivi partnerici pri zasledovanju skupnih vrednot, skupne varnosti in skupinske obrambe.

26.
Iskreno se zahvaljujemo španski vladi, da je prevzela vlogo gostiteljice tega srečanja.

Vir: http://www.nato.int/docu/pr/2003/p03-059e.htm

1 Turčija priznava Republiko Makedonijo z njenim ustavnim imenom.