Minister Rupel na zasedanju Severnoatlantskega sveta
4.12.2003
Zasedanja Severnoatlantskega sveta (NAC), ki je potekalo 4. in 5.
decembra 2003 v Bruslju, so se prvič udeležile tudi države povabljene
v zvezo NATO. Delegacijo Republike Slovenije je vodil minister za
zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel.
Dopoldanski del zasedanja, na katerem je v imenu ministra dr. Rupla
sodeloval državni sekretar Samuel Žbogar, je bil namenjen pripravam na
vrh Zavezništva v Istanbulu. Obravnavana so bila vprašanja širitve
NATO s sedmimi novimi članicami, širitve operacije ISAF v Afganistanu,
angažiranja NATO na Balkanu, morebitni predaji operacije SFOR pod
okrilje EU ter transformacije Severnoatlantskega zavezništva.
Ena izmed odločitev jutranjega zasedanja je bila, da sedem
povabljenih držav postanejo članice NATO takoj po zaključenem postopku
ratifikacij pristopnih protokolov, ki bo predvidoma že spomladi, še
pred vrhom Zavezništva v Istanbulu. Slovenija je v zvezi z vlogo zveze
NATO na področju Zahodnega Balkana izpostavila, da je prisotnost
Zavezništva eden ključnih elementov končanja oboroženega konflikta in
začetka celovitega procesa stabilizacije in normalizacije razmer. Pri
tem pa je potrebno upoštevanje stvarnih razmer, kar pomeni
kvantitativno in kvalitativno prilagajanje obsega in strukture
sil. Prisotnost NATO je pomembna tudi zaradi svoje transatlantske
dimenzije.
Slovenija podpira prevzem operacije SFOR v Bosni in Hercegovini s
strani Evropske unije, pri čemer morata biti izpolnjena pogoja
prilagoditve sil ter aretacije osrednjih obtožencev za vojne zločine.
Republika Slovenija podpira vključevanje držav Zahodnega Balkana v
NATO oziroma PzM po izpolnitvi zastavljenih pogojev ter v tem smislu
že nudi pomoč državam kandidatkam za članstvo, le to pa bo v prihodnje
še intenzivirala. Ob tem je slovenska delegacija izpostavila nujnost
preoblikovanja omenjenih držav iz prejemnic v države proizvajalke
varnosti, kar bo posledično vplivalo tudi na raven fizične prisotnosti
NATO v regiji
V zvezi z operacijo ISAF v Afganistanu je bila pozornost namenjena
nujnosti popolnitve zmogljivosti za izvajanje operacije v Kabulu ter
širitvi misije na celotno področje Afganistana. Republika Slovenija bo
kot bodoča članica zveze NATO pripomogla k zagotovitvi sil in
zmogljivosti za izvajanje operacije, tudi s sodelovanjem pripadnikov
Slovenske vojske v ISAF.
Pri delovnem kosilu, ki se ga je udeležil zunanji minister
dr. Rupel, so ministri govorili o odnosih med EU in zvezo NATO, pri
čemer so vsi sodelujoči medsebojno razmerje na področju varnosti in
obrambe ocenjevali kot komplementarno in strateško. Skupna ocena je
bila, da med EU in NATO ni protislovja. Strinjali so se s potrebo po
okrepitvi obrambne razsežnosti EU, ne da bi ob tem zmanjševali pomen
Severnoatlantskega zavezništva. Krepitev evropske varnostne in
obrambne politike ni naperjena zoper nikogar. Ministri so tudi menili,
da evropske države ne bi mogle prenesti podvajanja stroškov obrambe.
NATO ostaja organizacija, ki edina lahko zbere ustrezna sredstva in
osebje za izvajanje multinacionalnih vojaških operacij, kot se je
izkazalo v Afganistanu, njegova omejitev pa je relativno skromen
proračun. Ministri so razpravljali o krepitvi Sredozemskega dialoga,
pri čemer so se dotaknili bližnjevzhodne krize ter terorizma. Rezultat
dialoga morajo imeti praktične posledice, predvsem za mlade
generacije.
Republiko Slovenijo bo še pred istanbulskim vrhom
Severnoatlantskega zavezništva Slovenijo obiskal novi generalni
sekretar zveze NATO Jaap de Hoop Scheffer.
Ministrstvo za zunanje zadeve
| 
