Vilniuška skupina
Članice "vilniuške skupine" so države kandidatke za članstvo v NATO
(Albanija, Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Makedonija,
Romunija, Slovaška, Slovenija). Hrvaška se je skupini pridružila s
polno podporo Slovenije, čeprav še ne izvaja Akcijskega načrta za
članstvo. Pobudnici za nastanek skupine sta bili Litva in Slovenija.
Konferenca skupine držav kandidatk za članstvo v NATO je maja 2000
sprejela skupno deklaracijo (Vilniuška izjava), ki je pomembno
prispevala k razpravi o širitvi tudi znotraj zavezništva NATO.
Kmalu po konferenci v Vilniusu je bilo dogovorjeno, da naj ne gre
za enkratno dejanje, temveč za pogostejša srečanja, ki se bodo skozi
številne politične aktivnosti na različnih ravneh nadaljevala vse do
vrha NATA v Pragi novembra 2002.
Po prvem sestanku v Vilniusu sta bila na ministrski ravni v letu
2000 dva sestanka obrambnih ministrov (Sofija in Bruselj), trije
sestanki zunanjih ministrov (leta 2000 v Bruslju ter leta 2001 v
Budimpešti in Talinu), predsedniki vlad pa so se maja 2001 sestali v
Bratislavi. Spomladi je bila Slovenija gostiteljica sestanka
političnih direktorjev ministrstev za zunanje zadeva držav članic
"vilniuške skupine".
Zunanji ministri "vilniuške skupine" so se sestali 4. oktobra 2001
ob otvoritvi 47. zasedanja letne skupščine Združenja atlantskih
svetov na Bledu. Namen sestanka je bil ponoviti odločenost držav
kandidatk po vključitvi v NATO, predstaviti glavne dosežke in
prispevke v prizadevanjih za vključitev v NATO ter izmenjati ocene,
informacije in izkušnje pridobljene ob začetku tretjega kroga
izvajanja Akcijskega načrta za članstvo (ANČ). Sestanek je v določeni
meri tudi priprava na srečanje predsednikov držav "vilniuške pobude"
5. oktobra 2001 v Sofiji.
| 
