Naloge in vloga civilnega kriznega načrtovanja v NATO
Temeljni nalogi civilnega kriznega načrtovanja sta civilna podpora
vojaškim in mirovnim operacijam zveze Nato ter podpora delovanju
civilnih oblasti in zaščiti civilnega prebivalstva, da bi tako
zagotovili normalno življenje v času različnih kriz, naravnih in
drugih nesreč ter morebitne vojne.
Prednostna področja civilnega kriznega načrtovanja v Nato so:
zakonodaja in civilni vidiki kriznega načrtovanja in upravljanja na
ravni posameznih držav in v okviru Nato; varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami; zaščita prebivalcev pred orožjem za množično
uničevanje; civilno-vojaško sodelovanje; izmenjava izkušenj in
informacij; sodelovanje s partnerskimi državami.
Civilno krizno načrtovanje je v pristojnosti posameznih držav. Na
ravni zveze NATO se zmogljivosti in načrti medsebojno usklajujejo, da
bi tako zagotovili učinkovito izrabo civilnih virov, vloga zveze pa je
podpora pristojnim nacionalnim organom in usklajevanje skupnih
akcij. Civilne zmogljivosti vključujejo predvsem reševalne enote,
prevozna sredstva (ladje, letala, vlake), medicinsko opremo,
telekomunikacije in druge civilne vire.
Zveza NATO vzpodbuja mednarodno sodelovanje med državami, razvoj
njihovih nacionalnih sistemov in zmogljivosti in je pomemben forum za
izmenjavo izkušenj na tem področju. V zadnjih letih so potekali
npr. programi pomoči Albaniji in Gruziji pri vzpostavitvi in razvoju
njihovih sistemov kriznega načrtovanja in upravljanja, v zaključni
fazi je skupen projekt NATO in Ukrajina za izboljšanje zaščite pred
poplavami v tej državi idr. NATO prek svojih mehanizmov usklajuje tudi
humanitarno in reševalno pomoč ob nesrečah in krizah, npr. ob potresu
v Turčiji in kosovski krizi (oboje 1999).
| 
