Ministri za obrambo držav članic Nata so se sestali na dveh zasedanjih
Na zasedanju Odbora za obrambno načrtovanje v Istanbulu, ki se ga
je udeležil tudi minister dr. Anton Grizold, so ministri potrdili
Cilje razvoja sil 2004 za celotno zavezništvo. Nato potrebuje manj
bojnih sil, vendar morajo biti te bolj kakovostne in premestljive
zunaj svojih mej na območja operacij. Kljub velikim spremembam v
strukturah oboroženih sil imajo zaveznice še vedno preveč statičnih
zmogljivosti, te pa rabijo obrambi pred grožnjami, ki ne obstajajo
več. Paket ciljev razvoja sil je za sedem novih članic v tokratnem
ciklu načrtovanja razvoja sil razmeroma prizanesljiv. Njihova
zahtevnost pa se bo skozi naslednja načrtovalna obdobja postopoma
zviševala - tako bo sedmerica namreč izpostavljena razumnemu izzivu,
ki jo bo šele čez čas izenačil z zmogljivostmi in zahtevami, s
katerimi so soočene preostale članice Nata.
V nadaljevanju zasedanja so ministri potrdili poročilo o pregledu
ter dopolnjevanju Natovega sistema obrambnega načrtovanja oziroma
njegovega osrednjega elementa, sistema načrtovanja sil. Natov sistem
načrtovanja sil namreč temelji na treh glavnih elementih, ki si
ciklično sledijo: politične usmeritve v obliki usmeritev obrambnih
ministrov za razvoj zmogljivosti, cilji razvoja sil, ki jih prejme
vsaka članica, ter pregled izvedbe teh ciljev. Vsak element odobrijo
ministri za obrambo petindvajsetih članic in tako prevzamejo
odgovornost za uspešen rezultat celotnega procesa. Današnje spremembe
tega procesa naj bi zagotovile sistem, ki bo bolj odziven ter
prilagojen zahtevam preoblikovanja vojaških zmogljivosti zaveznic,
predvsem pa naj bi še bolj zagotavljal razvoj takšnih sil, ki jih
zavezništvo potrebuje. Tako bodo ministri za obrambo svoje usmeritve
zdaj oblikovali vsako četrto leto, v enakem ciklu pa bodo razviti tudi
cilji razvoja sil.
V središču zasedanja Severnoatlantskega sveta je bilo
preoblikovanje zmogljivosti zavezništva. Tako so ministri razpravljali
o Praških zavezah za izboljšanje vojaških zmogljivosti članic, Natovih
reakcijskih silah, novi Natovi poveljniški strukturi ter vojaškem
načrtovanju in političnem sprejemanju odločitev znotraj
severnoatlantskega zavezništva. V nadaljevanju je beseda tekla tudi o
obrambi pred terorizmom in političnih usmeritvah za izboljšanje
zmogljivosti.
Glede Praških zavez za izboljšanje zmogljivosti (PCC) je bil
nedvomno dosežen napredek, vendar je zavezanost veliko članic še vedno
zgolj na politični ravni, to pomeni, da Nato ne more izvesti vseh
svojih nalog. Sedem novih članic bo jutri na vrhunskem zasedanju tudi
formalno pristopilo k PCC, prispevek Slovenije pa je že zajet v paketu
Ciljev razvoja sil za leto 2004. Jutri bo Slovenija pristopila tudi k
mednarodnima pobudama za strateški zračni in pomorski prevoz ter tako
začasno rešila vprašanje hitre premestitve svojih oboroženih sil izven
Evrope.
Ministri za obrambo so z zadovoljstvom ugotovili, da razvoj Natovih
reakcijskih sil poteka po načrtih. Njihova začetna operativna
zmogljivost bo dosežena oktobra 2004, polna pa do leta 2006. Slovenija
je v naboru sil za 4. rotacijo Natovih reakcijskih sil (NRF)
napovedala svoj prispevek z vodom za dekontaminacijo. Naša enota bo
polno pripravljena in vključena v sestavo teh sil 14. januarja 2005 za
šest mesecev. Ena od ključnih tem zasedanja je bil proces vojaškega
načrtovanja in političnega sprejemanja odločitev. Glede na grožnje in
nestabilno mednarodno varnostno okolje, v katerem deluje zavezništvo v
21. stoletju, morajo države primerno hitro sprejeti ustrezne politične
odločitve, predvsem glede začetka vojaškega načrtovanja in angažiranja
Natovih reakcijskih sil. Ministri so se tudi strinjali, da se je treba
osredotočiti na učinkovito nabiranje sil za vojaške operacije ter na
njegovo večjo dolgoročno predvidljivost.
Vir: MORS, 28.6. 2004
|
