Slovenija na Istanbulskem vrhu
V prvih dveh dneh zasedanja so predsedniki držav in vlad članic
NATO odločili o okrepljeni prisotnosti NATO na širšem območju
Afganistana za izvedbo volitev, dogovorili so se o zagotavljanju
pomoči Iraku pri usposabljanju varnostnih sil, o nadaljnjem razvoju
pobude Sredozemskega dialoga v smeri tesnejšega partnerstva in
sprejeli ukrepe za krepitev operativnih zmogljivosti NATO. Za območje
Balkana je pomembna sprejeta formalna odločitev, da bo NATO zaključil
operacijo SFOR do konca leta 2004. Nič manj pa ni pomembna potrditev
t.i. politike odprtih vrat NATO, ki se nanaša predvsem na kandidature
za članstvo v NATO Hrvaške, Makedonije in Albanije. Predsedniki držav
in vlad NATO držav so sprejeli tudi smernice za krepitev boja proti
terorizmu in v okviru procesa vojaške transformacije NATO naložili
generalnemu sekretarju in Severnoatlantskemu svetu izvedbo začrtane
reforme v celoti. Poleg srečanj držav članic NATO v običajnih forumih,
so se njihovi zunanji ministri srečali tudi z ruskim zunanjim
ministrom Lavrovom v okviru Sveta NATO- Rusija.
Doslej sprejete odločitve NATO vrha so izpolnile pričakovanja
Slovenije. Slovenija je pozdravila prenos suverenosti s koalicijske
uprave na prehodno iraško vlado. Odločitev NATO ponuditi pomoč iraški
vladi pri usposabljanju iraških varnostnih sil za Slovenijo pomeni, da
bo lahko nadgradila dosedanje sodelovanje pri usposabljanju iraških
policistov, ki poteka v Jordaniji. Za ta namen Slovenija ne namerava
angažirati svojih sil na ozemlju Iraka.
Irak je v Istanbulu sicer požela največ svetovne pozornosti, vendar
sta za verodostojnost NATO zelo pomembna soglasje in zbrane potrebne
zmogljivosti za obljubljeno podporo afganistanskim volitvam. Med
državami, ki so to omogočile, je tudi Slovenija.
Tema, ki ji je bila v Istanbulu prav tako deležna velike
pozornosti, je vprašanje vloge NATO na Balkanu. Slovenija je v
Istanbulu najavila, da se bo na Balkanu še dodatno angažirala.
V doslej sprejetih dokumentih vrha NATO v Istanbulu se prepletajo
osrednja sporočila o enotnosti držav članic pri soočanju z varnostnimi
izzivi sodobnega časa in o krepitvi zmožnosti NATO, da to
stori. Slednje ni hipna odločitev, pač pa proces transformacije v
katerem Slovenija sodeluje vse od uradnega povabila v članstvo. Na
Istanbulskem vrhu je tudi uradno pristopila k zavezam o razvoju
vojaških zmogljivostih NATO, ki jih je NATO sprejel na Praškem
vrhu. Poleg aktivnega prispevka Slovenije v operacijah NATO, si
Slovenija prizadeva uresničiti tudi pričakovanja v zvezi z razvojem
vojaških zmogljivosti, izraženih v razvojnih cilji, ki naj bi jih
Slovenija uresničila do leta 2010.
|
