Nagovor dr. Drnovška na zasedanju Evroatlantskega partnerskega sveta
22. november 2002
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek se danes v
okviru Vrha Nata v Pragi udeležuje zasedanja Evroatlantskega
partnerskega sveta. Zasedanje, ki poteka pod naslovom
"Evroatlantsko partnerstvo in izzivi 21. stoletja", vodi
Natov generalni sekretar Lord Robertson. V imenu Republike Slovenije
je na zasedanju nastopil tudi premier dr. Drnovšek. V nadaljevanju
sledi besedilo njegovega govora.
Gospod generalni sekretar, ekscelence,
svoj prispevek na temo bi rad začel z omembo pomembnega
"Poročila o celovitem pregledu Evroatlantskega partnerskega sveta
in Partnerstva za mir". Poročilo izpostavlja nekatere osnovne
vidike sedanje in bodoče relevantnosti evroatlantskega
partnerstva. Zato podpiramo predlagane inovacije in prilagoditve, še
posebej priporočen razvoj specifičnega in v rezultate usmerjenega
mehanizma za praktično sodelovanje med zavezniki in zainteresiranimi
partnerji. V tem smislu tudi pozdravljamo predlagani "Partnerski
akcijski načrt proti terorizmu" kot prvi napor te vrste.
Lanskoletni uničujoči teroristični napadi so bili usmerjeni proti
ZDA, vendar pa so tudi pomenili boleč udarec za vso evroatlantsko
skupnost. Zato so nas združili v naši odločenosti, da se postavimo v
bran vrednotam demokracije in svobode, ki jih delimo. Predlagani
mehanizem partnerskega akcijskega načrta bo prispeval k našim naporom
s tem, da bo sistematiziral in organiziral vse oblike partnerskega
sodelovanja z Natom v odgovoru na terorizem. V zvezi s tem bi rad
spomnil, da je Slovenija prevzela svoj del odgovornosti kot član
mednarodne protiteroristične koalicije. Tako aktivno delujemo na
področju izmenjave podatkov, preprečevanja pranja denarja in nadzora
nad orožjem. Prav tako smo naredili konkretne korake za utrditev
stabilnosti nove afganistanske vlade s posredovanjem humanitarne
pomoči, kot tudi zadostne opreme za oborožitev treh bataljonov
afganistanske vojske.
Slovenija bo tudi naprej izkazovala solidarnost v borbi proti
mednarodnemu terorizmu. Ob tem pa menimo, da je pomembno tudi znova
potrditi našo zavezanost konceptu celostnega in učinkovitega
evroatlantskega partnerstva z nadaljnjimi napori za povečanje bojne
učinkovitosti in interoperabilnosti. Slovenija trenutno izvaja
daljnosežne obrambne reforme, ki so usmerjene v ukinitev nabora,
vzpostavo profesionalne vojske in povečanje obrambnih izdatkov. Cilj
tega procesa je razviti sodobno, mobilno in fleksibilno oboroženo
silo, ki se bo sposobna soočati z izzivi modernega vojskovanja in
aktivno udeleževati misij Zavezništva. V zvezi s tem bi rad poudaril,
da se je Slovenija že odločila povečati svojo udeležbo v Natovi SFOR
operaciji v Bosni in Hercegovini s četo profesionalnega
10. motoriziranega bataljona Slovenske vojske.
To dejstvo izpostavljam zato, ker iskreno verjamem, da ob
razmišljanju o prilagoditvi evroatlantskega partnerstva novim
varnostnim izzivom ne smemo pozabiti na Jugovzhodno Evropo. Razpad
bivše Jugoslavije je v regiji sprožil krizo, ki traja že
desetletje. Veliko mednarodnih akterjev je vključenih v njeno
reševanje in danes smo priča postopnemu napredku. Vendar pa delo še ni
končano. Na regijo se torej ne sme pozabiti, proces normalizacije pa
je treba zaključiti. Zato podpiramo predlog iz Poročila o tem, da
morajo zavezniki in partnerji nadaljevati in okrepiti svoje napore za
zagotovitev varnosti in stabilnosti na Balkanu. Slovenija je vsekakor
pripravljena povečati svoj angažma v soseščini, da bi se tudi na ta
način preprečil ponoven izbruh destabilizirajočega, Afganistanu
podobnega brezpravja sredi Evrope.
Gospod generalni sekretar,
novi izzivi naši skupni varnosti zahtevajo stalno
pozornost. Pričujoča razprava je pomemben del tega
procesa. Evroatlantski partnerski svet mora ne le identificirati
izzive 21. stoletja, temveč tudi izkazati sposobnost spoprijeti se z
njimi skozi implementacijo potrebnih idej. Zato podpiramo pričujoče
Poročilo in njegova priporočila, kot tudi predlagani Akcijski načrt.
Hvala.
| 
