Modernizacija Slovenske vojske
V Sloveniji postavljamo celoviti nacionalni obrambni sistem, ki bo
ob vključevanju v evroatlantske politične in obrambne integracije
državljanom zagotavljal višjo stopnjo varnosti. Na obrambnem področju
smo v fazi povezovanja elementov obrambnega sistema v konsistenten,
racionalen in učinkovit institucionalni okvir, kar je prioriteta in
strateška naloga.
Glavni strateški cilj Slovenije na obrambnem in vojaškem področju
je oblikovati sodobno, učinkovito, popolnoma prostovoljno, vendar
finančno sprejemljivo vojaško organizacijo, ki bo sposobna
zagotavljati nacionalno obrambo, povezovanja v sistem kolektivne
obrambe in bo aktivno prispevala k stabilnosti v svojem strateškem
okolju in v regiji. Slovenija v svojih odločitvah in dejanjih sledi
smernicam obrambne politike, ki se je preusmerila od količine h
kakovosti in se osredotoča na zmogljivosti. Pri tem je nedvomno
naredila velik korak v pravo smer, njen glavni dosežek pa je
vzpostavitev bolj realistične strukture sil z bistveno manjšo vojno
sestavo. Absolutno prednost dajemo silam, namenjenim sodelovanju v
operacijah Partnerstva za Mir in kolektivne obrambe pod vodstvom zveze
NATO.
Poleg tega smo sprejeli potrebne zakonodajne in razvojne dokumente
na strateški ravni. Napredovali smo pri razvoju sistema obrambnega
načrtovanja, s sprejetjem prenosljivega dvoletnega proračuna pa je
vlada zagotovila določeno stopnjo stabilnosti v tem procesu. Na
Ministrstvu za obrambo tako pripravljajo strategije do leta 2015, ki
bodo zagotovile, da bo struktura Slovenske vojske po 2007 ustrezala
potrebam novega varnostnega okolja in kot taka imela dobro izhodišče
za skupen nastop znotraj zveze NATO..
Članstvo Slovenije v sistemu kolektivne obrambe je tista
predpostavka, na kateri so zgrajeni aktualni konstitutivni, razvojni,
strateški in doktrinarni dokumenti nadaljnjega razvoja obrambnega
sistema in še posebej Slovenske vojske. Sestavni del obrambnih reform
je tudi postopen in načrten prehod na poklicno vojsko s prostovoljno
rezervo, kar je povezano tudi z varnostnimi garancijami znotraj
sistema kolektivne obrambe. Vlada je sprejela odločitev, da se obvezno
služenje vojaškega roka konča do junija 2004, medtem ko obveznost
služenja v rezervi ostane do 2010. Vojska načrtuje, da bo dosegla
svojo polno poklicno mirnodobno sestavo do leta 2008, hkrati se bo do
leta 2010 oblikovala prostovoljna rezerva. Načrtovane spremembe so
podprte z ustreznimi finančnimi sredstvi. Tako se za prihodnja leta
načrtuje postopno povišanje obrambnih izdatkov, ki naj bi 2008 dosegli
2 odstotka BDP-ja.
Slovenija bo v NATO vstopila z vsemi svojimi vrednotami, cilji,
značilnostmi, zmožnostmi in potenciali, ki jo zaznamujejo. Slovensko
članstvo v zavezništvu nekaj šteje - v prvi vrsti so to seveda
politična in gospodarska stabilnost ter razvitost, ki jih Slovenija
lahko prenese tudi na morda še ne tako stabilno regijo. V
vojaško-obrambnem smislu bo slovenski prispevek, če ga primerjamo z
drugimi, majhen, vendar to ni edino merilo. Merilo je njegova
kakovost, zanesljivost in zmožnost skupnega delovanja z drugimi
zavezniki. "Stavimo na kakovost in ne na količino", je večkrat
poudaril tudi obrambni minister dr. Anton Grizold. Danes se
približujemo popolnoma poklicnim silam, ki bodo majhne, sodobne,
učinkovite, finančno sprejemljive in primerne za celoten spekter
zavezniških nalog.
Več na straneh Ministrstva za obrambo
|
