Slovenija in OVSE
Slovenija dejavno sodeluje v OVSE, ki je pri tem potrdila svojo
vlogo v preventivni diplomaciji, pri reševanju spopadov in pri obnovi
po njih (Listina o evropski varnosti).
Posebno pozornost namenja krepitvi zaupanja in
stabilnosti v okviru varnostne razsežnosti (Dunajski dokument 1999,
Dokument o osebnem in lahkem orožju idr.), človekovim pravicam,
demokratizaciji idr. v okviru človekove razsežnosti
(ODIHR), vse
pomembnejša pa postajata tudi okoljevarstvena in gospodarska
razsežnost OVSE. Pri tem je kot izraz svoje dejavne politike na Vrhu
OVSE novembra 1999 v Istanbulu Republika Slovenija najavila
kandidaturo za predsedovanje OVSE leta 2005
Slovenija je pogodbenica vseh najpomembnejših mednarodnih konvencij
o neširjenju jedrskega orožja in prepovedi drugih vrst orožja za
množično uničevanje. Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT) je
bila sploh ena prvih mednarodnih pogodb, katere nasledstvo je
Slovenija notificirala po svoji osamosvojitvi in mednarodnem
priznanju. S tem je zgodaj pokazala svojo privrženost načelom
neširjenja jedrskega orožja in razorožitve. Republika Slovenija je
bila leta 1993 med prvimi podpisnicami Konvencije o prepovedi
kemičnega orožja (CWC), nasledila je status pogodbenice Konvencije o
prepovedi biološkega orožja (BTWC), leta 1999 pa je ratificirala
Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT),
ki je najnovejša večstranska pogodba o orožju za množično uničevanje.
Slovenija dejavno sodeluje pri mednarodnih prizadevanjih za
preprečevanje širjenja jedrskega orožja in je v letu 2000 postala
članica dveh uglednih mednarodnih nadzornih režimov na tem področju,
Zanggerjevega odbora (ZAC) in Skupine jedrskih dobaviteljev
(NSG). Članice teh dveh režimov, večinoma gre za najrazvitejše
industrializirane države, usklajujejo svojo politiko pri krepitvi
nadzora nad strateškimi snovmi in tehnologijo, ki jih je mogoče
zlorabiti za izdelavo jedrskega orožja.
Pri izvajanju Konvencije o prepovedi kemičnega orožja Ministrstvo
za zunanje zadeve tesno sodeluje z Uradom za kemikalije pri
Ministrstvu za zdravstvo. Na četrti konferenci držav pogodbenic
Konvencije o prepovedi kemičnega orožja, maja 1999, je bila Slovenija
izvoljena za članico Izvršnega sveta Organizacije za prepoved
kemičnega orožja (OPCW) za obdobje 2000-2002.
Slovenija je nasledila status pogodbenice Konvencije o prepovedi
ali omejitvi uporabe določenih vrst konvencionalnega orožja (CCW) in
njenih treh izvirnih protokolov: (I) o prepovedi uporabe orožja,
katerih delov ni mogoče odkriti, (II) o prepovedi ali omejitvi uporabe
min, min presenečenja in drugih naprav ter (III) o prepovedi
zažigalnih orožij. Na pregledni konferenci držav pogodbenic CCW je bil
leta 1995 soglasno sprejet dodatni protokol IV o prepovedi laserskega
oslepljujočega orožja, leta 1996 pa spremenjeni protokol II o
minah. Ministrstvo za zunanje zadeve se zavzema za čimprejšnji pristop
Slovenije k spremenjenemu protokolu II in k dodatnemu protokolu IV.
Eden najpomembnejših novejših dosežkov na področju konvencionalnega
orožja je bila sklenitev Konvencije o prepovedi protipehotnih min
(Ottawska konvencija) leta 1997, s katero je bila prvič do zdaj
popolnoma prepovedana ena vrsta konvencionalnega orožja. Slovenija je
bila med državami, ki bile najdejavnejše pri sklenitvi te konvencije
in je svoje dejavnosti še dodatno okrepila skupaj z ustanovitvijo
Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min
(ITF), ki zelo
uspešno deluje v več prizadetih državah Jugovzhodne Evrope.
Mednarodna pozornost je v zadnjih letih namenjena problematiki
osebnega in lahkega orožja. V juliju 2001 je bila sklicana konferenca
OZN o vseh vidikih nezakonite
trgovine z osebnim in lahkim orožjem, ki
bo najpomembnejši mednarodni dogodek za razorožitev v tem letu.
Slovenija dejavno sodeluje pri pripravah na to konferenco in se
zavzema za sprejetje mednarodnega načrta akcije, ki bi opredelil čim
širši krog ustreznih ukrepov za učinkovitejši državni nadzor nad tem
orožjem in za preprečevanje nezakonite trgovine.
V okviru vključevanja v skupno zunanjo in varnostno politiko EU je
Slovenija pristopila h Kodeksu EU o transferjih orožja, ki opredeljuje
skupna temeljna merila izvozne politike in nadzora. Slovenija sodeluje
tudi v drugih mednarodnih mehanizmih na področju nadzoru nad orožjem,
kot sta npr. Register OZN za transferje konvencionalnega orožja in
nedavno (novembra 2000) sprejeti Dokument OVSE o osebnem in lahkem
orožju.
| 
