NATO

Deklaracija s Praškega vrha,

ki so jo objavili predsedniki držav in vlad, ki so se udeležili srečanja Severnoatlantskega sveta v Pragi 21. novembra 2002

1. Predsedniki držav in vlad držav članic Severnoatlantske zveze smo se danes srečali z namenom razširiti zavezništvo in okrepiti NATO, da bi bil kos novim resnim grožnjam in velikim varnostnim izzivom 21. stoletja. Ker nas obvezuje naša skupna vizija, ki jo pooseblja Washingtonska pogodba, se zavezujemo, da bomo preoblikovali NATO z novimi članicami, novimi zmogljivostmi in novimi odnosi s svojimi partnerji. Neomajni smo v svoji zavezanosti transatlantski povezavi, Natovim temeljnim varnostnim nalogam, vključno s skupno obrambno politiko, našim skupnim demokratičnim vrednotam ter Ustanovni listini Združenih narodov.

2. Danes smo se odločili, da bomo povabili Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, da začnejo pristopna pogajanja za pristop k naši zvezi. Ob tem zgodovinskem dogodku, ki poteka v Pragi, jim čestitamo. Pristop teh novih članic bo okrepil varnost vseh v Evroatlantskem območju in pomagal doseči naš skupni cilj celovite in svobodne Evrope, združene v miru in s skupnimi vrednotami. Vrata Nata bodo ostala odprta za evropske demokracije, ki želijo in so zmožne prevzeti odgovornosti in obveznosti članstva v skladu z 10. členom Washingtonske pogodbe

3. Ob spominu na tragične dogodke 11. septembra 2001 in naše poznejše odločitve, da se sklicujemo na 5. člen Washingtonske pogodbe, smo potrdili obsežen paket ukrepov, zasnovanih na Natovem strateškem konceptu, da okrepimo svojo sposobnost soočiti se z izzivi za varnost naših sil, prebivalstva in ozemelj, ne glede na to od kod prihajajo. Današnje odločitve bodo omogočile uravnotežene in učinkovite zmogljivosti znotraj Zveze, da bo NATO lahko bolje opravljal vse svoje naloge in se v celoti odzival na omenjene izzive, vključno z grožnjo, ki jo predstavlja terorizem ter širjenje orožja za množično uničenje in način njegove dobave.

4. Poudarjamo, da naša prizadevanja za preoblikovanje Nata in njegovo prilagajanje ne razumete kot grožnjo katere koli države ali organizacije, temveč bolj kot dokaz naše odločenosti zavarovati svoje prebivalstvo, ozemlje in vojaške sile pred oboroženimi spopadi, vključno s terorističnimi napadi, vodenimi iz tujine. Odločeni smo, da odvrnemo in razbijemo vse napade in se ubranimo ter zavarujemo pred njimi v skladu z Washingtonsko pogodbo in Ustanovno listino Združenih narodov. Da bi opravil svoje celotno poslanstvo, mora biti NATO sposoben razporediti sile, da se lahko hitro premaknejo tja, kjer so potrebne, po odločitvi Severnoatlantskega sveta, da podpira operacije na daljavo in časovno vodene operacije, vključno z operacijami v okolju, kjer se lahko srečujejo z jedrskimi, biološkimi in kemičnimi grožnjami, in za doseganje svojih ciljev. Učinkovite vojaške sile, ki so pomemben del naše skupne politične strategije, so nujno potrebne za ohranjanje svobode in varnost našega prebivalstva, in prispevajo k miru in varnosti v Evroatlantskem območju. Zato smo se odločili, da:

   a. ustanovimo Natove sile za ukrepanje (NATO Response Force - NRF), ki sestojijo iz tehnološko razvitih, prilagodljivih, za boj pripravljenih, interoperabilnih in vzdržljivih sil, vključno s kopenskimi, pomorskimi in zračnimi silami, ki se lahko hitro premikajo kamorkoli, kjer so potrebne, tako kot odloči Svet. NRF bodo tudi katalizator za osredotočanje in pospeševanje napredka vojaških zmogljivosti v Zvezi. Dali smo navodila za razvijanje vsestranskega koncepta za tako silo, ki bo imela svojo začetno operativno sposobnost brž ko mogoče, a najkasneje oktobra 2004, ter polno operativno sposobnost najkasneje oktobra 2006, ter za poročilo obrambnim ministrom spomladi 2003. NRF in s tem povezano delo za poglavitni cilj EU se morata medsebojno okrepiti ob spoštovanju neodvisnosti obeh organizacij;

   b. racionaliziramo Natove načrte za vojaško poveljevanje. Potrdili smo poročilo obrambnih ministrov, ki prikazuje ohlapnejše, zmogljivejše, učinkovitejše in za boj pripravljene poveljniške strukture, z namenom izpolniti operativne zahteve za celoten obseg nalog, ki jih ima Zveza. Zasnovano je na usklajenem dokumentu Minimalne vojaške zahteve za načrte Zveze glede poveljevanja. Ta struktura bo razširila transatlantsko povezavo, povzročila precejšnje zmanjšanje vrhovnega štaba ter centrov za kombinirane operacije v zraku in pospešila preoblikovanje naših vojaških zmogljivosti. Tu bosta dve strateški poveljstvi, eno operativno in drugo funkcionalno. Strateško poveljstvo za operacije, ki jih vodi vrhovni štab v Evropi (Belgija), bosta podpirali dve skupni poveljstvi sil (Joint Force Commands), ki bosta lahko tvorili vrhovni štab Skupne združene namenske kopenske sile (Combined Joint Task Force - CJTF), in trden, a manjši stalni vrhovni štab, iz katerega bo mogoče izpeljati vrhovno poveljstvo CJTF na morju. Obstajale bodo tudi kopenske, morske in zračne sile. Strateško poveljstvo za preoblikovanje, ki bo imelo svoj vrhovni štab v Združenih državah in bo prisotno tudi v Evropi, bo odgovorno za nadaljnje preoblikovanje vojaških zmogljivosti ter za pospeševanje interoperabilnosti vojaških sil Zveze v sodelovanju z Operacijami zavezniškega poveljstva (Allied Command Operations), če je to primerno. Dali smo navodila Svetu in Odboru za obrambno načrtovanje (Defence Planning Committee), ob upoštevanju dela Natovih vojaških oblasti ter objektivna vojaška merila, da bi dokončno izoblikovali vse podrobnosti glede strukture, vključno z zemljepisnimi kraji vrhovnih štabov poveljniške strukture in drugimi elementi, da bi lahko obrambna ministrstva sprejela končne odločitve junija 2003;

   c. potrdimo Praško zavezo za doseganje zmogljivosti (Prague Capabilities Commitment) (PCC) kot del nadaljnjih prizadevanj Zveze za izboljšanje in razvijanje novih vojaških zmogljivosti za sodobno vojskovanje v zelo ogroženem okolju. Posamezni zavezniki so dali trdne in specifične politične obljube, da bodo izboljšali svoje zmožnosti na področjih kemijske, biološke, radiološke in jedrske obrambe; obveščevalne službe, nadzora in opredelitve cilja; nadzora zrak-zemlja; poveljevanja, nadzora in zvez; bojne učinkovitosti, vključno z natančno vodenim strelivom in uničenjem sovražnikove zračne obrambe; strateškim mostom za oskrbo po zraku in morju; polnjenjem goriva v zraku; ter razvrstitvijo čet kot bojne podpore in enot za zagotovitev bojnega delovanja. Naša prizadevanja izboljšati zmogljivosti s pomočjo PCC in prizadevanja Evropske Unije povečati evropske zmogljivosti s pomočjo Akcijskega načrta za doseganje evropskih zmogljivosti se morajo medsebojno okrepiti ob spoštovanju neodvisnosti obeh organizacij, ter v duhu odprtosti.

   Kar se da hitro bomo uresničevali vse vidike Praške zaveze za doseganje zmogljivostih. Sprejeli bomo potrebne ukrepe za izboljšanje zmogljivosti na ugotovljenih področjih dolgotrajnih pomanjkljivosti kar zadeva zmogljivosti. Tovrstni koraki bi lahko vključevali večnacionalna prizadevanja, delitev vlog in ponovno določitev prednostnih nalog, ob ugotovitvi, da bodo v mnogih primerih potrebna dodatna finančna sredstva, ki jih bo po potrebi odobril parlament. Zavezali smo se, da si bomo na vso moč prizadevali uveljavljati izboljšave v zvezi z zmogljivostmi. Svetu smo na stalnem zasedanju naročili naj poroča obrambnim ministrom o njihovem izvajanju;

   d. podpremo dogovorjeni vojaški koncept za boj proti terorizmu. Ta koncept je del paketa ukrepov za okrepitev Natovih zmogljivosti na tem področju, ki vključuje tudi izboljšave pri izmenjavi podatkov obveščevalnih služb in ukrepe kot odgovor na krizo

   Terorizem, ki ga odločno zavračamo in obsojamo v vseh njegovih oblikah in pojavih, pomeni resno in naraščajočo grožnjo za prebivalstvo držav v Zvezi, vojaške sile in ozemlje, kakor tudi za mednarodno varnost. Odločeni smo se boriti proti tej kugi toliko časa, kolikor bo potrebno. Da bi se uspešno borili proti terorizmu, mora biti naš odziv večplasten in vsestranski.

   Obvezali smo se, da bomo v sodelovanju z našimi partnerji v celoti uresničevali Akcijski načrt za civilno krizno načrtovanje (Civil Emergency Planning (CEP) Action Plan), da bi izboljšali pripravljenost na morebitne napade na civilno prebivalstvo s kemičnimi, biološkimi ali radiološkimi (KBR) snovmi. Povečali bomo svojo zmožnost zagotavljati podporo, kadar je ta potrebna, da pomagamo državnim organom, da se spopadejo s posledicami terorističnih napadov, vključno z napadi na odločilno infrastrukturo s KBRJ orožjem, kot je predvideno v Akcijskem načrtu CEP;

   e. podpremo uresničevanje petih obrambnih pobud proti jedrskemu, biološkemu in kemičnemu orožju, ki bodo povečale obrambne sposobnosti Zveze proti orožju za množično uničenje: Analitski laboratorij za razvijanje prototipov JBK orožja (Prototype Deployable NBC Analytical Laboratory); Skupina za odzivanje na dogodke s prototipi JBK orožja (Prototype NBC Event Response team); virtualni Center odličnosti za obrambo proti JBK orožju (Centre of Excellence for NBC Weapons Defence); Natova zaloga za biološko in kemično obrambo (NATO Biological and Chemical Defence Stockpile); ter Sistem za nadzor bolezni (Disease Surveillance system). Znova potrjujemo našo zavezo hitro povečati in izboljšati naše obrambne zmogljivosti proti JBK orožju;

   f. okrepimo naše zmogljivosti v boju proti napadom na računalniške informacijske sisteme;

   g. preučimo možnosti za obvladovanje naraščajoče grožnje balističnih izstrelkov za ozemlje zaveznikov, vojaške sile in naseljena območja na uspešen in učinkovit način s pomočjo primerne mešanice političnih in obrambnih naporov, skupaj z zastraševanjem. Danes smo se lotili nove raziskave izvedljivosti Natove protiraketne obrambe (NATO Missile Defence), da bi preučili možnosti za zaščito ozemlja zaveznikov, njihovih oboroženih sil in naseljenih območij proti vsem grožnjam balističnih izstrelkov, ki pa jih bomo še naprej ocenjevali. Naša prizadevanja v tej zvezi bodo skladna z nedeljivostjo varnosti članic zavezništva. Podpiramo krepitev vloge Centra WMD v okviru mednarodnega štaba kot pomoč pri delu Zveze pri obravnavanju te grožnje.

   Znova poudarjamo, da razorožitev, nadzor nad orožjem in njegovo nerazširjanje odločilno pripomorejo k preprečevanju širjenja in uporabe WMD in načina njegove dobave. Poudarjamo pomen vztrajanja pri in krepitve obstoječega večstranskega nerazširjanja in pomen režimov za nadzor izvoza ter sporazumov o mednarodnem nadzoru orožja in razorožitvi.

5. Sprejem novih članic Bolgarije, Estonije, Latvije, Litve, Romunije, Slovaške in Slovenije bo okrepil sposobnost Nata, da se sooči z izzivi današnjega in jutrišnjega dne. Te države so izrazile svojo zavezanost osnovnim načelom in vrednotam, navedenim v Washingtonski pogodbi, sposobnost prispevati k celotnemu obsegu nalog Zveze, vključno s skupno obrambo, ter trdno obljubo prispevati k stabilnosti in varnosti, predvsem na kriznih območjih in območjih spopadov. Takoj bomo začeli pristopna pogajanja z namenom podpisati protokole o pristopu do konca marca 2003 in pravočasno končati postopek ratifikacije, da se bodo te države lahko vključile v Zvezo najkasneje na njenem Vrhu maja 2004. V obdobju do pristopa bo Zveza v največji možni meri vključila vse povabljene države v svoje delovanje. Slovesno obljubljamo svojo nadaljnjo podporo in pomoč, tudi s pomočjo Akcijskega načrta za članstvo (ANČ). Z veseljem pričakujemo programe povabljenih držav glede reform, po katerih je mogoče pričakovati nadaljnji napredek pred pristopom in po njem, da bi povečale svoj prispevek k Zvezi.

6. Pohvalimo Albanijo za doseženi veliki napredek v reformah, za njeno konstruktivno vlogo pri podpiranju stabilnosti v regiji, ter za njeno močno podporo Zvezi. Pohvalimo tudi nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo¹ za velik napredek, ki ga je dosegla v procesu reforme, ter za njeno močno podporo delovanju Zveze, kot tudi za pomembne korake, ki jih je naredila pri premagovanju svojih notranjih problemov in pospeševanju demokracije, stabilnosti in narodne sprave. Še naprej bomo pomagali obema državama, tudi s pomočjo ANČ, pri doseganju stabilnosti, varnosti in blaginje, da bosta lahko izpolnjevali svoje obveznosti iz članstva. V tej zvezi smo se dogovorili tudi, da bomo izboljšali svojo sposobnost prispevati k nadaljevanju reforme v Abaniji in da bomo še naprej podpirali reformo obrambnega in varnostnega sektorja v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji zahvaljujoč prisotnosti Nata. Spodbujamo obe državi, da podvojita svoja prizadevanja v zvezi z reformo. Njihovo bodoče članstvo še preučujemo.

   Preučili bomo tudi bodoče članstvo Hrvaške, ki je dosegla spodbuden napredek, kar zadeva reformo. Napredek bo odvisen od nadaljnjih prizadevanj Hrvaške za reformo in od njenega izpolnjevanja vseh mednarodnih obveznosti, vključno z obveznostmi do Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY).

   Akcijski načrt za članstvo ostaja še naprej sredstvo za ocenjevanje napredka prosilk. Države, ki so bile danes povabljene, niso zadnje.

7. Evroatlantski partnerski svet (EAPS) in Partnerstvo za mir (PzM) sta močno povečala varnost in stabilnost v evroatlantskem območju. Danes smo se odločili, da bomo dvignili sodelovanje z državami EAPS/PzM na višjo stopnjo. Naš politični dialog se bo okrepil, zaveznice pa bodo po posvetu s partnericami v največji možni meri povečale udeležbo partnerskih držav, če je potrebno, pri načrtovanju, vodenju in nadzoru tistih dejavnosti in projektov, v katerih sodelujejo in h katerim prispevajo. Uvedli smo nove praktične mehanizme, kot so Individualni partnerski akcijski načrti, ki bodo zagotovili izčrpen in diferenciran pristop k partnerstvu po meri in bodo upoštevali podporo prizadevanjem partneric glede reform. Spodbujamo partnerice, vključno z državami na strateško pomembnih območjih Kavkaza in Centralne Azije, da izkoristijo te mehanizme. Pozdravljamo odločenost partneric, da si na vso moč prizadevajo v boju proti terorizmu, tudi s pomočjo Partnerskega akcijskega načrta proti terorizmu. Še naprej bomo povečevali interoperabilnost in dejavnosti, povezane z obrambo, ki so bistvo našega partnerstva. Sodelovanje v PzM in v EAPS bi lahko v prihodnje razširili tako, da bi vključevalo Zvezno republiko Jugoslavijo ter Bosno in Hercegovino potem, ko je bil dosežen potrebni napredek, vključno s polnim sodelovanjem z ICTY.

8. Pozdravljamo pomembne dosežke sveta NATO-Rusija od zgodovinskega srečanja na Vrhu NATO-Rusija v Rimu. Poglobili smo naš odnos v korist vseh narodov v Evroatlantskem območju. Države članice Nata in Rusija sodelujejo v svetu NATO-Rusija kot enakopravni partnerji, ki se razvijajo na področjih, kot so ohranjanje miru, obrambna reforma, širjenje WMD, iskanje in reševanje, civilno krizno načrtovanje, obramba proti raketam srednjega dometa ter boj proti terorizmu, za doseganje našega skupnega cilja stabilne, miroljubne in celovite Evrope. Odločeni smo okrepiti in razširiti svoje sodelovanje z Rusijo v skladu z ustanovnim aktom in Rimsko deklaracijo.

9. Še naprej zaupamo trdnim odnosom med Natom in Ukrajino po Ustanovni listini o posebnem partnerstvu. Opažamo odločenost Ukrajine, da doseže popolno evro-atlantsko povezavo in jo spodbujamo pri uresničevanju vseh potrebnih reform, vključno s krepitvijo nadzora nad izvozom, da bi dosegla ta cilj. Nov akcijski načrt, ki ga sprejemamo z Ukrajino, je velik korak naprej; določa politična, gospodarska, vojaška in druga področja izvajanja reform, kjer se Ukrajina zavezuje, da se bo še naprej razvijala in kjer ji bo NATO še naprej pomagal. Za nadaljnji napredek v poglabljanju in krepitvi našega odnosa je potrebna jasna zavezanost Ukrajine vrednotam Evroatlantske skupnosti.

10. Znova potrjujemo, da je varnost v Evropi tesno povezana z varnostjo in stabilnostjo v Sredozemlju. Zato smo se odločili, da bomo znatno izboljšali politične in stvarne razsežnosti našega Sredozemskega dialoga kot sestavnega dela skupnega stališča Zveze do varnosti. Zato spodbujamo okrepljeno praktično sodelovanje in učinkovito medsebojno delovanje v varnostnih zadevah, ki so skupna skrb vseh, vključno z vprašanji, povezanimi s terorizmom, kadar je to primerno, kjer lahko NATO zagotovi dodano vrednost. Ponavljamo, da se Sredozemski dialog in druga mednarodna prizadevanja, vključno s procesom širitve EU v Barceloni, dopolnjujejo in medsebojno krepijo.

11. NATO in Evropska unija imata skupne strateške interese. Ostajamo trdno zavezani odločitvam, sprejetim na Washingtonskem vrhu in na poznejših ministrskih srečanjih, da bi razširili sodelovanje NATO-EU. Uspeh našega sodelovanja je bil viden v naših skupnih prizadevanjih za ponovno vzpostavitev miru na Balkanu in ustvarjanje pogojev za uspešne in demokratične družbe. Dogodki 11. septembra 2001 in poznejši dogodki so še poudarili pomen večje preglednosti in sodelovanja med obema organizacijama, kar zadeva vprašanja skupnega interesa v zvezi z varnostjo, obrambo in kriznim upravljanjem, da se bomo lahko odzivali na krize na najbolj primeren vojaški način in zagotovili njihovo učinkovito upravljanje. Ostajamo odločeni, da bomo razvijali vse mnogostranske vidike našega odnosa, ki so potrebni, pri čemer omenjamo, da je treba najti zadovoljive rešitve za vse zaveznice v zvezi z vprašanji o sodelovanju evropskih zaveznic, ki niso članice EU, da bi dosegli resnično strateško partnerstvo.

12. Da bi pospeševal mir in stabilnost v Evroatlantskem območju, bo NATO še naprej razvijal plodno in tesno sodelovanje z OVSE, predvsem na dodatnih področjih preprečevanja spopadov, kriznega upravljanja in rehabilitacije po spopadih.

13. Zveza je odigrala ključno vlogo pri vzpostavitvi varnega okolja v jugovzhodni Evropi. Znova poudarjamo svojo podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti vseh držav v tej strateško pomembni regiji. Še naprej bomo sodelovali z našimi partnerji v SFOR in KFOR, Združenih narodih, Evropski uniji, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah, da bi pomagali zgraditi miroljubno, stabilno in demokratično jugovhodno Evropo, v kateri vse države jamčijo za proces reforme in so vključene v Evroatlantske strukture. Prepričani smo, da bomo doživeli uresničitev tega cilja. Pričakujemo, da bodo države v regiji še naprej gradile trajne večnacionalne demokracije, izkoreninile organiziran kriminal in korupcijo ter utrdile vladavino prava; sodelovale na regionalni ravni ter v celoti izpolnjevale mednarodne obveznosti, vključno s tem, da bodo privedle pred sodišče v Hagu vse obtožence ICTY. Napredek, ki ga bodo te države dosegle v reformah, bo odločil o hitrosti njihovega vključevanja v Evroatlantske strukture. Potrjujemo svojo stalno prisotnost v regiji in smo pripravljeni pomagati tem državam z individualnimi programi pomoči, da se bodo lahko še naprej razvijale. Glede na nadaljnji razvoj in analizo prevladujočega varnostnega in političnega okolja bomo preučili možnosti za nadaljnjo racionalizacijo in reorganizacijo sil, ob upoštevanju regionalnega pristopa. Pozdravljamo uspešen zaključek operacije Jantarna lisica v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Dogovorili smo se o podaljšanju prisotnosti Nata od 15. decembra dalje v omejenem časovnem obdobju, da bi prispevali k nadaljnji stabilnosti, ki jo bomo znova ocenili glede na potek dogodkov. Opažamo jasno pripravljenost EU, da v primernih pogojih prevzame vojaške operacije v bivši jugoslovanski republiki Makedoniji.

14. Države članice Nata so se odzvale na poziv Varnostnega sveta ZN, da pomagajo afganistanski vladi pri ponovni vzpostavitvi varnosti v Kabulu in njegovi okolici. Njihove sile so glavna opora Mednarodnih sil za zagotavljanje varnosti (ISAF) v Afganistanu. Pohvalimo Združeno kraljestvo in Turčijo za njune zaporedne prispevke kot vodilna naroda v ISAF ter pozdravljamo pripravljenost Nemčije in Nizozemske, da jih skupaj nasledita. NATO soglaša, da zagotovi podporo na izbranih področjih za naslednja vodilna naroda ISAF, pri čemer pokaže našo nadaljnjo zavezo. Vendar pa ostaja odgovornost za zagotavljanje varnosti ter reda in zakonitosti v Afganistanu na Afganistancih samih.

15. Ostajamo zvesti Sporazumu CFE in znova potrjujemo svojo zavezanost do zgodnje uveljavitve Prilagojenega sporazuma. Režim CFE pomeni osnovni prispevek k varnejši in bolj povezani Evropi. Pozdravljamo približevanje držav, ki niso članice CFE, in ki so izrazile svojo namero, da zaprosijo za pristop k Prilagojenemu sporazumu CFE po njegovi uveljavitvi. Njihov pristop bo pomenil pomemben dodatni prispevek k stabilnosti in varnosti v Evropi. Pozdravljamo pomembne dosežke prizadevanj Rusije, da zmanjša svoje sile na območju, ki ga zajema V. člen Sporazuma, v dogovorjenem obsegu. Spodbujamo hitro izpolnjevanje pomembnih obvez Istanbula glede Gruzije in Moldavije, kar bo ustvarilo razmere, v katerih bodo lahko zaveznice in druge partnerske države napredovale pri ratifikaciji Prilagojenega sporazuma CFE.

16. S preoblikovanjem Nata smo potrdili paket ukrepov, s katerimi bomo izboljšali učinkovitost in uspešnost organiziranosti vrhovnega poveljstva. Natova pobuda o vprašanjih človeških virov dopolnjuje to prizadevanje. Obvezujemo se, da bomo še naprej zagotavljali, individualno in kolektivno, potrebne kadre, ki bodo omogočili Zvezi, da bo opravljala naloge, ki jih od nje zahtevamo.

17. Pozdravljamo vlogo Parlamentarne skupščine NATO pri dopolnjevanju prizadevanj Nata za načrtovanje stabilnosti v Evropi. Prav tako cenimo prispevek Združenja atlantskega sporazuma (Atlantic Treaty Association) pri spodbujanju boljšega razumevanja Zveze in njenih ciljev v javnosti.

18. Izražamo svojo globoko hvaležnost za prijazno gostoljubje, ki nam ga je nudila vlada Češke republike.

19. Vrh nazorno kaže, da evropske in severnoameriške zaveznice, ki jih že združujejo zgodovina in skupne vrednote, ostajajo skupnost, ki je odločena in sposobna braniti svoje ozemlje, prebivalstvo in sile pred grožnjami in izzivi. NATO že več kot petdeset let brani mir, demokracijo in varnost v evroatlantskem območju. Obveze, ki smo jih sprejeli tu v Pragi, so zagotovilo, da bo Zveza tudi v prihodnosti imela odločilno vlogo.

Opomba:
1. Turčija priznava Republiko Makedonijo z njenim ustavnim imenom.

Več na strani www.nato.int