Novi odnosi
Na vrhunskem zasedanju v Pragi bo zavezništvo še bolj poglobilo in
okrepilo partnersko sodelovanje z državami, ki niso članice zveze NATO
z namenom okrepiti varnost in stabilnost v Evro-atlantski
regiji. Zavezništvo se bo osredotočilo predvsem na krepitev odnosov v
Evroatlantskem svetu za sodelovanje, z Ukrajino, Rusijo in v
Sredozemski regiji.
Več o novih odnosih na straneh www.nato.int
Evroatlantski partnerski svet v katerem sodeluje 46 držav,
zagotavlja celovit okvir za sodelovanje med zvezo NATO in njegovimi
partnerskimi državami iz osrednje in vzhodne Evrope, Kavkaza in
osrednje Azije. Vse članice
Partnerstva za mir
so tudi članice Evroatlantskega partnerskega sveta.
Na vrhu v Pragi bodo predsedniki držav in vlad članic zveze NATO in
partnerskih držav razpravljali o predlogih za nadaljnji razvoj
programa Partnerstvo za mir in Evroatlantskega partnerskega sveta.
Več o Evroatlantskem partnerskem svetu na straneh www.nato.int
Na vrhu v Madridu, v juliju 1997, so predsedniki vlad in držav,
voditelji zveze NATO in ukrajinski predsednik Kučma podpisali Listino
o posebnem partnerstvu med zvezo NATO in Ukrajino. S tem je
sodelovanje med Ukrajino in Natom prešlo na višjo raven, listina pa je
podlaga na osnovi katere se NATO in Ukrajina medsebojno posvetujeta
glede vprašanj evroatlantske varnosti in stabilnosti ter glede
vprašanj povezanih s preprečevanjem konfliktov, obvladovanjem kriznih
razmer, podporo mirovnim operacijam in s humanitarnimi operacijami.
Več o partnerstvu NATO-Ukrajina na straneh www.nato.int
Na srečanju v maju leta 2002 v Reykjyviku so zunanji ministri zveze
NATO sprejeli odločitev, da okrepijo politično in praktično dimenzijo
Sredozemskega dialoga do naslednjega vrhunskega zasedanja v Pragi.
Sredozemski dialog je sestavni del zavezniškega sodelovalnega
pristopa k varnosti in temelji na zavesti, da je varnost celotne
Evrope tesno povezana z varnostjo in stabilnostjo v sredozemski
regiji. Dialog se je začel leta 1994, v njem pa sodelujejo Egipt,
Izrael, Jordanija, Mavretanija, Maroko, Tunizija in Alžirija.
Več o Sredozemskem dialogu na straneh www.nato.int
28. maja 2002 je bil na vrhu v Rimu, na peto obletnico dogovora o
skupnem sodelovanju med zvezo NATO in Rusijo, s podpisom Rimske
deklaracije ustanovljen novi forum za odločanje in izmenjavo mnenj,
svet NATO-Rusija. Novi svet deluje po načelu soglasja devetnajst držav
članic in Rusije, kar je glavna novost v primerjavi z dosedanjim
stalnim svetom NATO- Rusija, ki je bil ustanovljen v maju leta 1997.
Rimska deklaracija predvideva sodelovanje zavezništva in Rusije na
številnih področjih skupnega interesa: boj proti terorizmu,
preprečevanje orožja za množično uničevanje, zaščita pred naravnimi
katastrofami, krizno upravljanje, nadzor nad oboroževanjem in ukrepi
za krepitev zaupanja, protiraketna obramba, iskanje in reševanje na
morju, medvojaško sodelovanje, obrambne reforme, civilna zaščita in
nove grožnje.
Eno uspešnejših področij sodelovanja med zvezo NATO in Rusijo je
zagotavljanje miru in stabilnosti na Balkanu, kjer Rusija med
nečlanicami zavezništva prispeva največji vojaški kontigent v mirovne
sil zveze NATO. Ruske enote sodelujejo v enotah SFOR od leta 1996 in
so tudi sestavni del sil KFOR na Kosovu.
Zveza NATO posveča odnosom z Rusijo posebno pozornost že vse od
konca hladne vojne. Rusija je bila leta 1991 ustanovna članica
Severnoatlantskega sveta za sodelovanje (NACC), ki ga je leta 1997
nadomestil Evroatlantski partnerski svet. Leta 1994 je Rusija
pristopila k programu Partnerstvo za mir. Leta 1997 pa je bil
ustanovljen svet NATO-Rusija.
Več o odnosih NATO - Rusija na straneh www.nato.int
| 
