Zveza NATO namerava leta 2002 odpreti vrata novinkam: med njimi tudi Slovenija?
Ljubljana, 27. decembra (STA) - Zveza NATO bo konec prihodnjega
leta, kot vse kaže, medse povabila nove države. Za članstvo v
zavezništvu se poteguje tudi Slovenija, ki po razočaranju v Madridu
leta 1998, ko je izpadla iz širitve, na vrhu v Pragi konec novembra
2002 pričakuje povabilo. Da bo NATO v Pragi sprejel odločitev o
povabilu novih držav v članstvo, je ob novembrskem obisku v Ljubljani
potrdil tudi generalni sekretar zavezništva George Robertson. Katere
kandidatke povabiti, se bodo po njegovih besedah odločili šele tik
pred vrhom. Kot je še dejal, je Slovenija v pripravah na vključitev
doslej opravila veliko dela, tako na civilnem kot na vojaškem
področju, podobno kot večina kandidatk pa mora ohraniti dosedanji
tempo priprav. Ljubljana je oktobra letos sicer predložila že tretji
letni nacionalni program za uresničevanje Akcijskega načrta za
članstvo (MAP), ki je dobil ugodno oceno zavezništva, v začetku
prihodnjega leta pa bo Slovenijo obiskala izvedenska ekipa zveze NATO
in podrobno pregledala uresničevanje zastavljenih načrtov. V letu 2002
slovensko politično vodstvo čaka tudi precej dela na področju
informiranja javnosti o prednostih vključitve.
Čeprav med glavnimi političnimi silami v Sloveniji obstaja konsenz,
da je vstop v NATO ena od prednostnih nalog Slovenije, so se v zadnjem
času v slovenski javnosti pojavile polemike o članstvu. Predvsem
predstavniki civilne družbe so do vstopa v NATO skeptični ali mu celo
odkrito nasprotujejo. Menijo namreč, da vseh odgovorov v zvezi s
članstvom v zavezništvu še ni, in opozarjajo, da ni bilo javne
diskusije o tem. Kot je v nedavnem pogovoru za STA dejal zunanji
minister Rupel, pa naj bi v prihodnjem letu tudi to popravili. Za
uvod se bo 16. januarja v državnem zboru začela javna predstavitev
mnenj o vključevanju v zavezništvo, na kateri bodo poskušali
pretehtati vse vidike tega vprašanja in, kot je pojasnil Rupel,
utrditi pozitivno javno mnenje o zvezi NATO. "Mislim, da bomo
uspeli," je dejal minister, ki je med zunanjepolitičnimi dosežki
v letu 2001 navedel tudi to, da se je Slovenija otresla nekaterih
stereotipnih predstav, med drugim tiste o samozagledanosti pri
približevanju zavezništvu.
Rupel je sicer priznal, da je bila Slovenija, ki je zgradila
dobre mehanizme za napredovanje na poti v EU, nekoliko manj
koncentrirana na vključevanje v NATO. To gre po njegovem mnenju med
drugim pripisati dejstvu, da majhna država le težko vodi zelo aktivno
politiko, polno pobud, "na več frontah hkrati". Sicer pa je
minister relativiziral trditve o nizki podpori slovenske javnosti
vključitvi v zavezništvo; spomnil je, da vstop podpira približno
polovica vprašanih, proti pa jih je od 20 do 30 odstotkov. Nihče v
vladi pa po njegovih besedah ne razmišlja o tem, da bi Slovence
"na silo skušali nekam vključiti". Državljane, politične
faktorje in civilno družbo bodo skušali prepričati, da je članstvo
"v teh zamotanih časih, ki so polni preizkušenj, potrebno, da je
bolje biti član kot ne in da nam to prinaša več plusov kot
minusov". Ob tem pa je minister opozoril, da "je čas za
nekatere popravke v naši politiki, predvsem npr. na obrambnem
področju, in čas za prepričevanje relativno kratek". Vse
potrebno mora biti opravljeno do maja ali junija, saj bodo takrat
"stvari že precej zakoličene", meni Rupel.
Sicer si po besedah zunanjega ministra Slovenija želi, da bi
čimprej, najbrž spomladi, prišlo do odločitve ameriške administracije
o izboru kandidatk in izdelave konkretnega scenarija širitve
zavezništva. Rupel je v prizadevanjih za okrepitev slovenske
kandidature novembra obiskal Washington ter se srečal z več senatorji
in člani ameriške administracije, v začetku prihodnjega leta pa naj bi
ZDA obiskal premier Janez Drnovšek. Ameriški predsednik George Bush je
sicer že kmalu po junijskem neformalnem vrhu zavezništva v Varšavi
zatrdil, da so ZDA v Pragi skupaj z zaveznicami pripravljene sprejeti
"zgodovinske odločitve" glede širitve zavezništva. Ameriški
kongres pa je novembra podprl predlog zakona o podpori širitve
zavezništva, ki med drugim namenja vojaško pomoč kandidatkam za
članstvo. Slovenija naj bi tako dobila 4,5 milijona dolarjev pomoči.
Možnih scenarijev za to, kaj se bo zgodilo na vrhu v Pragi, je
več. Po enem od njih naj bi NATO v članstvo povabil sedem držav, in
sicer na t.i. regatni način. To pomeni, da bi povabilo hkrati dobilo
sedem držav, nato pa bi posamezne države vključevali v različne organe
zavezništva glede na njihovo pripravljenost in izpolnjevanje
kriterijev za članstvo. Tiste države, ki bi izpolnile že vse potrebne
pogoje, bi tako lahko postale polne članice z vsemi atributi takoj ali
v zelo kratkem času, nekatere pa bi morale še nekoliko počakati.
Poročila o takšnem scenariju naj bi bila po navedbah slovenskih
diplomatskih virov v večini, vendar obstajajo tudi drugačna
poročila. Ta opozarjajo, da regatno vključevanje, ki bi delalo razlike
med članicami, ne bi imelo smisla, posebej v novih pogojih po
terorističnih napadih na ZDA. Tako naj bi po nekaterih zamislih večino
ali celo vse kandidatke vključili naenkrat.
Zveza NATO na slovenski program za uresničevanje MAP za obdobje
2001/2002, ki sta ga oktobra v Bruslju predstavila državna sekretarja
na MZZ in MORS, Ignac Golob in Milan Jazbec, ni imela kritičnih
pripomb glede izvedljivosti zastavljenih nalog. Program je celo
pohvalila kot najbolj realističen doslej, so povedali slovenski
predstavniki. Vprašanja predstavnikov zavezništva pa so se nanašala na
podporo članstvu Slovenije v NATO med slovensko javnostjo, položaj
manjšin, pravna vprašanja (npr. kdaj bo Slovenija sposobna za
izvajanje 5. člena ustanovne pogodbe zavezništva) in na
prestrukturiranje Slovenske vojske, sestava katere se bo s 47.000
pripadnikov postopoma zmanjšala na 30.000. Zanimali so jih tudi
izvajanje denacionalizacije, reforma javne uprave in sodni zaostanki.
Sredstev, ki jih Slovenija v proračunu namenja za obrambo - letos je
to 1,46 odstotka BDP, prihodnje leto bo 1,5 odstotka in nato do leta
2005 predvidoma še po 0,02 odstotka letno več -, predstavniki NATO
niso postavljali pod vprašaj.
Obrambni minister Anton Grizold je prejšnji teden na rednem
jesenskem zasedanju Evroatlantskega partnerskega sveta v Bruslju
napovedal tudi večjo slovensko angažiranost na Balkanu, hkrati pa
zavrnil očitke "večine članic zveze NATO", da Slovenija k
stabilizaciji in urejanju razmer v JV Evropi ne prispeva
dovolj. "Doslej je država izvedla vse, kar je napovedala, še
posebej v zadnjem letu. Poleg tega je ena redkih kandidatk, ki gradijo
svoj obrambni sistem in njegove prvine hkrati že dajejo na voljo za
misije v JV Evropi," je dejal. Konkretno kako namerava Slovenija
okrepiti prispevek na Balkanu, kjer ima že zdaj veliko večino svojih
vojakov v tujini, minister še ni povedal, dejal pa je, da "bo
verjetno treba povečati bojno enoto" v BiH. Kot vse manj verjetno
je s tem tudi zavrnil možnost odhoda tretjega voda vojaške policije v
mirovno misijo SFOR v BiH.
Oktobrska predstavitev programa za uresničevanje MAP v Bruslju je
bila sicer šele prvi korak v postopku, ki se bo sklenil z oblikovanjem
končne ocene o uresničevanju programa za članstvo v NATO. Konec
januarja ali v začetku februarja 2002 bo Slovenijo obiskala izvedenska
ekipa zveze NATO in podrobno pregledala uresničevanje zastavljenih
načrtov v praksi. Zatem bo v začetku marca program pod drobnogled vzel
politično-vojaški usmerjevalni odbor, predvidoma v začetku aprila pa
bo Severnoatlantski svet s slovenskima ministroma za zunanje zadeve in
obrambo opravil zaključni pregled uresničenega. Sklepi tega srečanja
bodo podlaga za oceno o kandidatki, ki jo bo Severnoatlantski svet
sprejel pozno spomladi, predvidoma maja. Maja se bodo v Rejkyaviku
srečali tudi zunanji ministri zavezništva, vendar takrat predvidoma še
ne bo dokončno znano, če in katere kandidatke bodo povabljene v
NATO. Potrebno bo počakati vse do novembrskega vrha zavezništva.
Slovenska tiskovna agencija
|
