Intervju z Janezom Janšo
TV SLOVENIJA 1, 09. 01. 2002, ODMEVI, 22.00
Minulo leto je bilo eno najbolj politično mirnih v desetletki
samostojne države. Že letos pa bo očitno drugače. Slovensko politiko
in njene volivce čakajo nekatere ključne odločitve: predsedniške in
lokalne volitve, doslej najobsežnejše predlagane ustavne spremembe,
predvsem pa vroče razprave o nacionalnem interesu. Na vse to se že
pripravlja tudi opozicija.
NATAŠA RIJAVEC BARTHA: Minulo leto je bilo leto virtualne
politične stabilnosti, ugotavlja največja opozicijska stranka, ki
meni, da so bile politične razmere pri nas kljub premoči vladnih
strank, precej nestabilne. Koalicija naj bi uresničila le polovico
obljub, zapisanih v koalicijski pogodbi. Tako še ni sprejela ne
sprememb ustave, ne novega poslovnika. Toda na strateške spremembe v
sedanji koaliciji v letošnjem letu, prvak opozicije še ne
računa. Morda pa se strateški premiki dogajajo v ozadju. Poznavalci
ugotavljajo, da pri nekaterih strateških odločitvah predsednik vlade
lažje dobi podporo v opozicijski koaliciji kot pri kateri od vladnih
strank. To velja tako za približevanje evro integracijam, kot za
dogovarjanje s cerkvijo in tudi za tako imenovani nacionalni interes v
povezavi z lastninjenjem. Morda je konstruktivno opozicijsko držo
težje popularizirati, toda predsednik prve demokratično izvoljene
skupščine v svoji ugotovitvi ob koncu minulega leta ni bil osamljen.
SLAVKO BOBOVNIK: Kakšno pa je vaše mnenje o opoziciji?
FRANCE BUČAR (23. december 2001): Saj je nimamo.
TANJA STARIČ: No, in naš gost je Janez Janša, predsednik
Socialdemokratske stranke Slovenije. Dober večer!
JANEZ JANŠA (predsednik SDS-a): Dober večer!
NOV.: Komentar, ki smo ga slišali, da opozicije ni bilo, ni
osamljen. Kaj se je pravzaprav dogajalo v minulem letu? Zakaj ta mir s
strani opozicije? Je to zato, ker je opozicija številčno šibka, ali so
kakšni drugi razlogi?
JANŠA: No, to zadnje zagotovo je eden od razlogov. Dejstvo
je, da ima vladna koalicija praktično dvotretjinsko večino in da lahko
sprejme vse kar hoče in tisto kar ni sprejela, pa si je zastavila kot
cilje v koalicijski pogodbi, je zgolj posledica njihovih lastnih
notranjih sporov ali nesposobnosti. Vse objektivne pogoje za to, da to
sprejmejo, so imeli. Drugi razlog, ki nekatere komentatorje, ki
včasih tudi zelo pretiravajo, navaja na takšno sklepanje, pa je
dejstvo, da je opozicija v lanskem letu vendarle podprla nekatere
projekte, ki so nacionalnega pomena. Mi zaradi tega, ker smo
opozicija, ne bomo nastopali proti vključitvi Slovenije v Nato ali v
evropsko zvezo, ker mislimo, da je to dobro. Prav tako smo podprli
vlado, ko je šlo za urejanje nekaterih drugih mednarodnih vprašanj,
recimo v odnosih s Hrvaško. Smo pa bili kritični do tistih stvari, ki
se nam niso zdele, niso zdele dobre. Za nekatere, nekateri si
predstavljajo opozicijo kot nekoga, ki samo kritizira, nima pa
nobenega lastnega programa.
NOV.: No, ko sva pri tem lastnem programu, napovedujete
alternativni vladni program, pa me zanima, kakšen je ta program, na
katerih točkah bo recimo popolnoma drugačen od sedanjega vladnega
programa?
JANŠA: No, lahko bi šla zelo podrobno v to, kar je ponudila
sedanja vladna koalicija, kar ni naredila, kaj v tem je dobro, kaj ni
dobro. Mi enostavno vidimo mnoge druge boljše poti od teh, ki jih je
sedanja vlada ubrala. Sproti smo na nekatere že opozarjali, zdaj bomo
vse to zbrali v nekem strateškem dokumentu, ki ga ne bomo predstavili
v enem obsegu takoj, v celotnem obsegu takoj, ampak posamično te
ključne projekte in s tem bomo začeli že ta mesec.
NOV.: No seveda pa bo očitno letošnje leto v znamenju
razprave o nacionalnem interesu. Prav zdaj divja prava vojna, pravijo
temu pivovarska, pa me zanima, tu se zdi, da je opozicija pravzaprav v
nekem nelagodnem položaju. Večkrat se zdi, da je morda celo bolj, bi
lahko rekli na strani premiera, na primer. Je po vašem mnenju zgodba o
pivovarnah, zgodba o nacionalnem interesu, ali ne?
JANŠA: No, zame vprašanje piva ni vprašanje nacionalnega
interesa. Vprašanje lastništva bank zagotovo je bistveno bližje temu
vprašanju in vprašanja s tega področja, ali pa vprašanja, ki bi jim
lahko rekli, da gre za vprašanja nacionalnega interesa, so še mnoga,
ki so povezana v tem trenutku s pogoji našega vstopanja v evropsko
zvezo. Tukaj gre za nekatera zelo pomembna, težka vprašanja. In s tem
v zvezi jaz osebno mislim, da neka razprava v državnem zboru o tem, ki
je zdaj predlagana s strani nekaterih drugih strank ne bi bila odveč,
da se nekatere stvari razčistijo in da se tudi dvigne, dvigne ta
megla. Se pa moramo vsi zavedat, da v času, ko vstopamo v neko
integracijo, ko pričakujemo, da se bodo drugi trgi odprli za nas, ni
možno pričakovati, da bodo pa naši trgi zaprti.
NOV.: Če greva za korak naprej, povedali ste že, da boste
podprli izredno sejo, na kateri naj bi parlament razpravljal o
nacionalnem interesu.
JANŠA: To je moje osebno mnenje, o tem še nismo odločali.
NOV.: Ni še stranka odločala. Skratka letos bodo seveda
predsedniške in lokalne volitve. Napovedali ste, da bo Koalicija
Slovenija nekako do konca minulega leta predstavila svojega
predsedniškega kandidata, to se doslej še ni zgodilo. Zakaj pravzaprav
in kako je s tem, koga boste predlagali?
JANŠA: No, najprej moram rečt, da zamuda ni velika. Smo šele
na začetku tega leta in mislim, da smo blizu temu, da se dogovorimo o
skupnem kandidatu ali o skupni podpori. Naša koalicijska partnerica
Nova Slovenija bo ta teden odločala. Mi smo nekatere odločitve
sprejeli že konec lanskega leta in če bo šlo vse tako kot je
zamišljeno, potem bo še ta mesec znana skupna podpora ali skupni
kandidat Koalicije Slovenija.
NOV.: Se lahko zgodi, da bo vsaka stranka šla na volitve s
svojim kandidatom in ob tem še podvprašanje, kajti o tem se veliko
špekulira, bi bili morda vi pripravljeni kandidirati za predsednika
države?
JANŠA: Na to vprašanje sem že velikokrat odgovarjal. Na teh
volitvah ne mislim kandidirat za to mesto. Lahko se zgodi, da pač tudi
Koalicija Slovenija ne pride do enotnega kandidata, vedno se lahko to
zgodi, vendar jaz mislim, da to ni verjetno in da bi bilo to tudi zelo
slabo, če bi se to zgodilo.
NOV.: No, eden ključnih projektov bodo očitno tudi ustavne
spremembe. Kakšne so po vašem mnenju možnosti, da do njih pride že
letos in katere bi bile po vašem mnenju ključne?
JANŠA: No, moje mnenje je, da nobena od teh sprememb, ki so
predlagane letos, ni nujna. Tudi ti tako imenovani evropski členi niso
potrebni takoj, ker Slovenija letos zagotovo še ne bo postala
polnopravna članica evropske zveze, niti še naslednje leto, tako da je
časa dovolj. Po mojem mnenju bi morali k spremembi ustave pristopit
zelo restriktivno in tudi zelo pretehtano, sprejet pa samo tiste
spremembe, okrog katerih je velika stopnja soglasja.
NOV.: Še eno in zadnje vprašanje - Nato. Znano je stališče
vaše stranke v zvezi s tem vprašanjem, vemo pa, da so mnenja zelo
pravzaprav deljena v slovenski javnosti. Kaj se bo po vašem mnenju
dogajalo in ali menite, da bi bil pravilen, pravilna pot referendum o
tem vprašanju?
JANŠA: No, zame osebno vprašanje referenduma ni kakšna
velika dilema in se mi zdi, da je to bolj neko umetno vprašanje. V
primeru, če bo razprava, ki smo jo doslej pogrešali v zvezi s tem
vprašanjem, res argumentirana, če bodo soočeni argumenti za in proti,
če bo jasno povedano, jasno predočeno slovenski javnosti, slovenskim
volivcem, katere so prednosti Nata zdaj po vsem tem kar se je v
zadnjem času v svetu zgodilo, potem bo zagotovo velika večina
Slovencev, tako kot je podprla osamosvojitev na plebiscitu leta 90,
podprla tudi vstop v Nato in jaz se referenduma ne bojim, če bo
narejeno tisto, kar mora v tej državi biti narejeno.
NOV.: Najlepša hvala za obisk v našem studiu in za ta
pojasnila.
JANŠA: Hvala vam.
|
