Javna razprava o vstopanju Slovenije v zvezo Nato
TV Slovenija 1, 16.01.2002, Odmevi, 22.00
UROŠ SLAK: Kar sedem ur je trajala današnja prva javna
razprava o vstopanju Slovenije v zvezo Nato. Zagovorniki in
nasprotniki slovenskega članstva v tej vojaški organizaciji so v
parlamentu pojasnjevali, zakaj naj bi Slovenija postala članica Nata
in zakaj ne. Sklepov niso sprejemali, vendar je bilo iz nastopov
razbrati, da se oboji zavzemajo, da o tem dokončno odločajo državljani
Slovenije na referendumu.
META DRAGOLIČ: V slovenskem političnem vodstvu vprašanja
Nato da ali ne ni.
MILAN KUČAN (slovenski predsednik): Seveda drži, da so
zaradi vstopa v Nato obrambni stroški na začetku višji, nikoli pa tako
visoki, kot če bi svojo varnost ali pa obrambo z enakimi učinki, torej
z enako kvaliteto, načrtovali sami zase. Predvsem pa drži tudi, da
zajamčena varnost države in državljanov nima računovodske cene. So
vrednote, ki se jih ne da izračunati v denarju.
META DRAGOLIČ: Predsednik vlade je prepričan, da je
Slovenija trdna država in da ni ogrožena, vendar dolgoročnega
zagotovila za to nihče ne more dati.
Dr. JANEZ DRNOVŠEK (predsednik vlade): Do sedaj je bila v
petdesetih letih ena sama vojaška intervencija zveze
Nato, če zanemarimo sedanjo situacijo v Afganistanu, ki
je drugačna, ena sama intervencija zveze Nato in ta je
bila na Balkanu, v območje nekdanje Jugoslavije, torej
tja, kjer je zveza Nato s svojim posredovanjem
zagotovila tudi našo varnost.
META DRAGOLIČ: Severnoatlantska zveza se je zdaj dokončno
otresla tudi inercije hladne vojne, je dejal Drnovšek, in z Rusijo
vzpostavlja pravo partnerstvo.
Dr. JANEZ DRNOVŠEK: Zveza Nato je ponudila Rusiji še
tesnejše sodelovanje, ki je že zelo blizu pravemu članstvu. Rusija se
za to odloča in Nato dobiva dejansko neko novo vsebino, tisto, ki jo
pravzaprav tudi mi želimo - neka mednarodna organizacija držav s
podobnimi vrednotami, cilji in tudi z velikimi vojaškimi kapacitetami,
ki si prvenstveno prizadeva za mir in stabilnost v svetu.
META DRAGOLIČ: Predstavniki vlade so vnaprej zavrnili tudi
druge morebitne pomisleke Nato skeptikov.
Dr. ANTON GRIZOLD (obrambni minister): Jedrskega orožja na
našem ozemlju ne bo, naših nabornikov ne pošiljamo in jih tudi v
bodoče ne bomo pošiljali na bojne operacije v tujino. Svoj del
odgovornosti pa bomo sprejeli tako, kakor smo ga do sedaj kot
partnerska država. Mi ne sodelujemo v operacijah za podporo miru na
Balkanu zato, da bi za nagrado prejeli vabilo Nata, prevzemamo svoj
del odgovornosti za mednarodno varnost in to na lastnem pragu.
JANKO DEŽELAK (državni sekretar na Ministrstvu za obrambo):
Glede številk, spoštovane dame in gospodje, takole: Slovenija bo letos
realizirala tam nekje okoli 1,42 odstotka bruto domačega proizvoda za
obrambne izdatke. Kaj to pomeni? To pomeni, da se s tem kazalcem
uvrščamo v spodnjo četrtino držav članic Nata. Per capita, na
prebivalca to pomeni cca za Slovenijo, glede na proračun 2002, 150,
152 tolarjev.
META DRAGOLIČ: Slišati je bilo tudi mnenja, da so stališča
politikov različna od stališč slovenske javnosti, toda podatki kažejo
drugače. Predvsem če jih primerjamo s podatki v drugih državah
kandidatkah.
Dr. ALJA BRGLEZ (urad vlade za informiranje): Resnično
drugačen je ta podatek morda smo v Romuniji, kjer je bilo februarja
2001, na primer, kar 85 odstotkov ljudi takšnih, ki so podpirali
vključevanje Romunije v Nato. Sicer pa se podpora v vseh državah
giblje okrog 50 odstotkov.
META DRAGOLIČ: Čeprav so nastopajoči poudarjali, da je javno
razgrinjanje mnenj prava in dobra oblika seznanjanja javnosti o vstopu
Slovenije v Nato, so bili nekateri razočarani.
Dr. RUDI RIZMAN (Filozofska fakulteta): Šele po treh urah in
pol so nam pravzaprav poklicni politiki dovolili, da se slišijo, ali
pa da se bojo slišali, upajmo, glasovi posameznikov, neodvisne
javnosti, nevladnih organizacij.
RASTKO PLOHL (predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije):
Pričakoval sem tukaj drugače misleče, pa ne vem zakaj, mogoče zgledam
tako grozno, pa niso želeli počakati in debatirati.
META DRAGOLIČ: Kljub temu so tudi nasprotniki vstopa
Slovenije v Severnoatlantsko zvezo v sicer bolj prazni dvorani
Državnega zbora predstavili svoje pomisleke.
ŠTEFAN HUDABIVNIK (Helsinški monitor): Sloveniji Nato ni
potreben, Nato nasprotuje nacionalnim gospodarskim in posebej
turističnim interesom, saj članice Nata izgubijo suverenost nad svojim
ozemljem. Slovenija bi morala ostati v bodoči blokovski ureditvi sveta
nevtralna.
ANDREJ MAGAJNA (Krščanskosocialna unija): Malo verjetno je,
da bomo potrebovali Natovo zaščito, prav verjetno pa bo, da bodo naši
fantje odhajali na tuje, čeprav naša suverenost ne bo ogrožena. Bojim
se, da se ne bodo vsi vrnili.
LUKA JURI (Mladi forum ZLSD): Težko je verjeti, da nam bodo
drugi ploskali in zavidali, ko bomo v sklopu Nata napadli Irak, Sudan
ali Somalijo. Potrebno je tudi spomniti, da zaradi prepletanja vojaške
strukture in tudi posledične izgube vojaške suverenosti Slovenija ne
bo mogla kar tako izstopiti iz Nata, v kolikor bi se članstvo dokazalo
kot škodljivo.
ZMAGO JELINČIČ (Slovenska nacionalna stranka): Nato je
nedvomno vsaj 70 odstotkov gospodarska organizacija, ki prodaja
ameriške izdelke, ki izsiljuje države članice in države, ki želijo
vstopiti v Nato, da naj bi, oziroma da naj kupujejo ameriške izdelke.
SONJA LOKAR (Ženski forum ZLSD): S tem denarjem bi lahko
zgradili najmanj 5.000 poprečno velikih stanovanj vsako leto, s tem
denarjem bi lahko zamašili vse primanjkljaje v zdravstveni blagajni,
preprečili vse dolge čakalne dobe na operacije, ki mnogim ljudem
lajšajo življenje. V proračunu za leto 2003 je 16,4 milijarde
tolarjev, kar je skoraj desetkrat manj denarja, kot nas bo stalo vsako
leto vstopanje v Nato.
META DRAGOLIČ: Odločitev, ali bomo Slovenci o vstopu v Nato
odločali na referendumu, je v rokah Državnega zbora, ki je tudi
pripravil današnjo prvo javno razgrnitev mnenj, seveda pa mora zveza
Nato našo državo na vrhunskem srečanju v Pragi najprej sploh povabiti
naj vstopi.
| 
