Razprava o vključevanju Slovenije v Nato postaja vse bolj vroča
Urad vlade za informiranje / Magnetogram prispevka
TV Slovenija 1, 11.02.2002, Odmevi, 22.00
UROŠ SLAK: Razprava o vključevanju Slovenije v Nato postaja vse
bolj vroča. Za Slovenijo, ki pričakuje vabilo na novembrskem vrhu v
Pragi, je to ena najpomembnejših odločitev po plebiscitu. Ob
argumentih za in proti, ki se bolj kot v politiki kažejo v javnosti,
vse kaže, da prepričanje, da bi se o tako pomembnem vprašanju morali
izreči državljani na referendumu, nima pravih nasprotnikov, vprašanje
je le, kdaj in kakšen naj bo ta referendum.
NATAŠA RIJAVEC BARTHA: Vlada zagotavlja, da se morebitnega
referenduma ne boji, zunanjem ministru se zdi primernejši čas zanj po
vabilu, čeprav tudi tu opozarja:
Dr. DIMITRIJ RUPEL (minister za zunanje zadeve): Nekdo vas je
povabil na večerjo in vi boste zdaj na dolgo in na široko razmišljali,
ali bost to vabilo sprejeli. Na nek način obstaja nevarnost, da boste
vabitelja užalili.
NATAŠA RIJAVEC BARTHA: Kakorkoli:
Dr. DIMITRIJ RUPEL: Bolj smiseln je referendum po vabilu prav
gotovo. Če bo prišlo do njega, po postopkih, ki so predpisani, bo
vlada storila vse, da bi njena politika zmagala oziroma da bi dobili
ustrezni rezultat na tem referendumu.
NATAŠA RIJAVEC BARTHA: Zaradi pomembnosti odločitve referendumu ne
nasprotuje niti vodja največje opozicijske stranke. Za Janšo vrsta
referenduma ni tako pomembna, opozarja sicer, da vlada s predlaganimi
spremembami ustave precej krči možnosti in poudarja, da bi se šele
tako izjasnila stališča.
JANEZ JANŠA (predsednik SDS- a): Morda bi predhodni referendum pred
povabilom oziroma pred odločanjem v Pragi na nek način bolj strnil to
razpravo v zvezi s članstvom Slovenije v Nato, ki doslej, vsaj po
mojem mnenju, ni bila prava razprava, ni prihajalo do resnega soočanja
argumentov, bolj je šlo za ideološke diskvalifikacije s strani tistih,
ki nasprotujejo članstvu Slovenije v Nato.
NATAŠA RIJAVEC BARTHA: Javno mnenje naj bi bilo namreč ključno.
JANEZ JANŠA: O članstvu oziroma o pridružitvi nove članice Natu se
odloča takrat, ko neka članica to želi in se to tudi jasno odraža v
javnem mnenju.
NATAŠA RIJAVEC BARTHA: Pač pa je v zvezi z morebitnim referendumom
pred tedni precej pozornosti zbudila izjava predsednika Slovenskega
odbora za Nato.
Dr. MIHA POGAČNIK (predsednik Slovenskega odbora za Nato): Društvo
o tem še ni razpravljalo, moje osebno mnenje je, da referendum ni
potreben.
NATAŠA RIJAVEC BARTHA: Ta konec tedna je dr. Pogačnik dodal, da
načeloma nima nič proti referendumu, če bi se izkazalo, da je ta
potreben in da bi bil z mednarodno pravnega stališča primernejši
predhodni referendum. Vsekakor pa je goreče zagovornike
referendumskega odločanja najti v vrstah tistih, ki so do slovenskega
članstva v zvezi Nato bolj zadržani.
UROŠ SLAK: Naš gost pa je dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete, dober
večer.
Dr. IGOR KAUČIČ (Pravna fakulteta v Ljubljani): Dober večer.
UROŠ SLAK: Kdaj bi torej morali razpisati referendum o vstopu
Slovenije v zvezo Nato, pred povabilom ali po povabilu?
Dr. IGOR KAUČIČ: To je seveda eminentno politično vprašanje, vendar
postane pravno takrat, ko je treba izbrati ustrezen model,
referendumski model namreč. Če se sprejme politična odločitev, da je
referendum pomembnejši pred sprejemom zakona, torej ratifikacijo
zakona, mednarodne pogodbe, potem pride v poštev samo ena oblika
referenduma, to je posvetovalni referendum. To pomeni, da Državni
zbor razpiše referendum lahko v katerem koli času do vložitve zakona
in mednarodne pogodbe v proceduro, lahko pa seveda tudi kasneje,
vendar bi opozoril, da gre tukaj za referendum, ki nima pravno
zavezujoče učinke, kar pomeni, da jih pravno Državni zbor lahko
upošteva, ali pa tudi ne, seveda politično pa mislim, da ne bi smelo
biti dvoma, da še kako parlament zavezuje taka volja ljudstva.
UROŠ SLAK: Kaj pa v primeru naknadnega referenduma, da se odločijo
za razpis naknadnega referenduma?
Dr. IGOR KAUČIČ: Če pa gre za referendum z obvezno pravno močjo, se
pa lahko odločimo za predhodnega ali naknadnega. Sam osebno misli, da
naknadni referendum, da pojasnim, gre za referendum, ki se izvede
potem, ko je že mednarodna pogodba ratificirana, torej že sprejeta s
strani vlade in že ratificirana, nekako za te vrste aktov
neprimerna. Namreč kredibilnost države bi lahko prišla pod velik
vprašaj, da bi volivci kasneje takšen zakon in s tem mednarodno
pogodbo zavrnili.
UROŠ SLAK: Torej bi bilo v tem primeru, glede na to, kar pravite,
smiselnejši predhodni referendum, glede na to, da bi prišlo v bistvu,
če bi na naknadnem potrditvenem referendumu, potem ko bi bil v
parlamentu sporazum že ratificiran, prišlo do odklonilnega mnenja. To
v bistvu na mednarodnem področju bi imelo to slabe posledice.
Dr. IGOR KAUČIČ: Da, točno tako. Mislim, da če se odločimo za
zakonodajni referendum, torej ne za predhodni, ki sem ga prej omenil,
da je predhodni zakonodajni referendum ustreznejši, torej da bi se
razpisal referendum v času, ko je predlog zakona v Državnem zboru,
vendar ta še ni sprejet.
UROŠ SLAK: Pa menite, da bi, na stopnjo naše pravne kulture v
parlamentu, kljub temu, da referendum nima nekih obligatornih zavez
za, da tako rečem, vlado, recimo, ali parlament, bi upoštevali to
voljo ljudstva tako, kakršna bi bila?
Dr. IGOR KAUČIČ: Ta trditev bolj velja za posvetovalni referendum,
za predhodni zakonodajni pa ne. Odločitev volivcev na takem
referendumu pravno zavezuje Državni zbor. V tem primeru ne bi smelo
biti dvoma, da mora Državni zbor tako odločitev volivcev upoštevati in
to upoštevati v času ratifikacije te mednarodne pogodbe, kar seveda
pomeni, da če bo na referendumu odločitev Za sprejeta, da bo tudi
potem Državni zbor takšen zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe tudi
sprejel.
UROŠ SLAK: Koliko časa ima torej na voljo še politika oziroma
volivci, da se odločijo kdaj in katere vrste referenduma bodo sprožili
v tem primeru?
Dr. IGOR KAUČIČ: Časa je po mojem zelo veliko. Namreč, prej sem
omenil, posvetovalni referendum je mogoče razpisati kadar koli, edina
meja je sprejem odločitve v parlamentu, medtem pa ostale seveda so
vezane na konkretno proceduro v Državnem zboru, torej pred ali po
sprejemu zakona.
UROŠ SLAK: No, glede na to, da naj bi ob koncu leta, ko bo padla ta
odločitev o vabilu o zvezi Nato, bomo imeli tudi lokalne in
predsedniške volitve, se pojavljajo tudi ideje, da bi zaradi
racionalnosti, mogoče bi bilo dobro v tem času izvesti referendum o
vstopu v Nato, je to združljivo?
Dr. IGOR KAUČIČ: Pravno je seveda povsem združljivo, vendar tukaj v
teoriji, zlasti pa tudi v doktrini opozarjajo na to, da lahko
kumulacija takih sila različnih glasovanji in volitev hkrati, lahko
pripelje do velike dekoncentracije, dezorientacije volilnega telesa,
zato tako različne teme niso primerne za hkratno odločanje, v tem
primeru na volitvah.
UROŠ SLAK: Kaj pa referendum o Evropski uniji, bi bila mogoče
zamisel o tem, da bi se izvedel tudi o pridružitvi k Evropski uniji,
naj bi se pogajanja končala konec letošnjega leta, mogoče združitev
referenduma na temo Evropska unija Nato?
Dr. IGOR KAUČIČ: Ta dva sta bližja vsekakor, ker gre v obeh
primerih za integracijske procese, torej za povezovanje naše države z
drugimi mednarodnimi subjekti, vendar osnovni pomislek
ostaja. pomislek je v tem torej, da se odloča o dveh sila pomembnih,
na eni strani, vendar tudi zelo različnih vprašanjih.
UROŠ SLAK: Najlepša hvala za pogovor.
Dr. IGOR KAUČIČ: Tudi vam.
|
