Aktualno: Novo soočenje zagovornikov in kritikov vstopa v NATO
Ljubljana, 05. marca (STA)
Zagovorniki in kritiki vstopa Slovenije v zvezo NATO so se nocoj v
oddaji Aktualno Televizije Slovenija bolj ali manj strinjali le o tem,
da je bila javna razprava o tej problematiki doslej nezadostna,
ponekod celo neresna in nekompetentna. Sicer pa sta kritika vstopa v
zavezništvo, Vlasta Jalušič z Mirovnega inštituta ter svobodni novinar
in nekdanji diplomat Franco Juri menila, da so stroški vstopa v NATO
za Slovenijo previsoki, posebej, ker se obenem vključuje v EU, kar je
prav tako izjemno zahteven in drag projekt. Kot alternativo sta
ponudila zagotavljanje varnosti države v okviru skupne evropske
varnostne in obrambne politike. Zagovorniki vstopa v NATO, ministra za
zunanje zadeve in obrambo, Dimitrij Rupel in Anton Grizold, ter prvak
največje opozicijske stranke Janez Janša, so jima odgovorili, da bo za
Slovenijo neprimerno večji strošek od vstopa v NATO, če si bo morala
varnost zagotavljati sama. Opozorili so tudi, da je skupna varnostna
in obrambna politika EU še v povojih, da se Evropa doslej na tem
področju ni posebej izkazala, da ne zagotavlja obrambe v smislu
5. člena Washingtonske pogodbe NATO in da še vedno išče večjo varnost
prav v čezatlantskem zavezništvu.
Tako Rupla kot Janšo skrbijo podatki o upadanju javnomnenjske
podpore vključevanju v NATO. Rupel je sicer ob tem opozoril, da o tem
vprašanju vse pomembno še ni bilo rečeno in da je bila razprava doslej
včasih tudi neresna in nekompetentna; premalo je uravnovešene,
pretehtane in argumentirane razprave. Janša pa je kot posebej
zaskrbljujoče omenil, da je podpora vstopu v NATO začela upadati po,
kot se je izrazil, lani začeti izraziti medijsko koncentrirani
kampanji proti vstopu. Po njegovem mnenju bi bila podpora bistveno
večja, če "bi imeli argumentirano razpravo, ne pa ustvarjanje
javnega mnenja na podlagi karikatur in smešenja vodilnih predstavnikov
članic NATO in za lase privlečenih podatkov o tem, koliko naj bi
Slovenijo stalo članstvo".
Jalušičeva se z Janševimi trditvami ni strinjala, saj meni, da je
padec podpore javnosti posledica razpoloženja v javnosti, ne pa
medijske kampanje. Takšno, v mnogočem kritično razpoloženje javnosti,
pa je po njenih besedah odraz zadnjih velikih sprememb v svetu in
tega, kaj danes pomeni varnost. Posebej kritično pa se je odzvala na
označevanje kritik vključevanja v zavezništvo kot neresnih in
neargumentiranih. S tem se kritike po njenem mnenju spravlja na
obrobje in se jih skuša delegitimizirati. Tisti, ki so za vstop v
zavezništvo, pa se na kritike po njenem mnenju odzivajo tudi prizadeto
in užaljeno, namesto da bi skušali nastopiti strpno in argumentirano.
Juri se je z Ruplom sicer strinjal, da je bila razprava o
vključevanju v NATO doslej ponekod neresna in neargumentirana, vendar
sam to očita uradni slovenski politiki, ne kritikom članstva v
zavezništvu. Obenem je opozoril na izjavo ministra Rupla, ki je pred
časom vstop v NATO označil kot dokončni prelom s komunizmom. Po
njegovem mnenju je to ideologija, ki izvira iz časov hladne vojne,
medtem ko naj bi se novi NATO otresel prav značilnosti iz hladne
vojne. Janša je ob tem pripomnil, da, sodeč npr. po nekaterih geslih,
ki so se pojavili na protestnih transparentih Mladega foruma ZLSD, gre
prav pri nasprotnikih članstva za ideološke argumente in boji se, je
dejal, da "tisti, ki zavezništvu očitajo, da je relikt hladne
vojne, nastopajo prav s tem".
Jalušičeva, ki meni, da bi morali v Sloveniji bolj razmisliti o
možnostih, ki jih ponuja zagotavljanje varnosti prek skupne evropske
in obrambne varnostne politike, se je vprašala, ali je država po
desetih letih vojn na Balkanu resnično tako ogrožena, da mora
"drveti v organizacijo, za katero sploh še ni jasno, v katero
smer se bo razvijala". Juri pa je opozoril na naraščajoči
unilateralizem ZDA in na to, da prihaja med Washingtonom in evropskimi
zaveznicami do velikih razkorakov, posebej pri višini sredstev, ki jih
namenjajo za obrambo. Izrazil je bojazen, da se Slovenija želi
vključiti v organizacijo, ki se ji morda obeta poglabljanje prepada
med ZDA in evropskimi zaveznicami in morebiti celo kriza identitete.
Zagovorniki vključitve v zavezništvo so se strinjali, da je vloga
NATO po koncu hladne vojne občutno drugačna. Ob tem pa je minister
Grizold opozoril, da gre za razvoj v smeri še večjega sodelovanja, kar
zahtevajo tudi dogodki po 11. septembru. Nihče ne more biti sebičen in
zaprt, je dejal in dodal, da Švice, Finske in Avstrije "nihče ni
silil v Partnerstvo za mir". Minister Rupel pa je opozoril, da si
tudi Moskva prizadeva za vse tesnejše sodelovanje z zavezništvom, in
če Rusija meni, da je biti v NATO pomembno, ne razume, zakaj tako ne
bi menili tudi v Sloveniji.
Rupel je nasprotnikoma postavil tudi vprašanje, ali bi bila po
njunem mnenju z vstopom v NATO Slovenija močnejša ali šibkejša. Juri
mu je odgovoril, da bi država s članstvom najbrž v določeni meri res
tudi pridobila, npr. ugodnosti kolektivne varnosti, vendar bi, kot se
boji, obenem izgubila možnost, da uspešno in učinkovito izpelje
obsežni in dragi projekt vključevanja v EU.
Veliko pozornosti so sogovorniki namenili tudi stroškom vključitve
v zavezništvo. Jalušičeva in Juri sta opozorila, da NATO od Slovenije
zahteva določen delež obrambnih sredstev v proračunu, tu so stroški
članarine v zavezništvu ipd., nasprotna stran pa je zatrjevala, da
Slovenija sredstva za obrambo potrebuje predvsem zase, ne zaradi
zavezništva, da je obrambni proračun občutno manjši od tistega, kar je
Slovenija vplačevala obrambni proračun SFRJ, da je pri določanju
proračunskih sredstev za obrambo v zavezništvu ključno, da ni ogrožena
stabilnost države, predvsem pa, da bi bilo članstvo v NATO neprimerno
cenejše za zagotavljanje varnosti države, kot pa če bi morala za to
poskrbeti sama.
|
