NOVINARSKO SREDIŠČE

Finančni vidik članstva v Natu

Slovenska vojska, št. 5, 15. marec 2002

Članstvo Slovenije v Natu bo pomenilo uresničevanje vojaško- obrambnih in varnostno-političnih ciljev. Poleg tega je za Slovenijo tudi razvojna ekonomska priložnost in alternativa, meni državni sekretar na MO Janko Deželak, ki trditev utemeljuje z več dejstvi.

Pozitivni finančni vplivi

• Morebiten in verjeten vstop Slovenije v Nato kot elitni klub (z redkimi, zanemarljivimi izjemami držav z izrazito poudarjeno geostrateško in globalno varnostno komponento) gospodarsko najbolj razvitih držav sveta oziroma ožje, severnoatlantskega območja, bo posledično pomenil takojšnje izboljšanje njenega splošnega investicijskega in kreditnega (finančnega) ratinga na svetovnih kapitalskih trgih ter v finančnih centrih. V percepciji potencialnih tujih investitorjev bo Slovenija postala varnejša destinacija njihovih denarnih prihrankov in lahko pričakujemo splošen dvig in/ali porast neposrednih tujih investicij, in sicer portfeljskih investicij in "investicij greenfield". To dokazujejo stare in nove članice Nata, in sicer Španija, Grčija, Portugalska, nato pa tudi Poljska, Češka ter Madžarska.

• Vstop naše države v elitni klub gospodarsko najnajprednejših držav Evrope in sveta pomeni dostop do kapitala ter virov financiranja, za katere lahko utemeljeno pričakujemo, da bodo bistveno boljši in cenejši kot do tedaj. Po eni strani je to pričakovana posledica radikalno izboljšanega položaja Slovenije v ratingih, ki reflektirajo stopnjo varnosti in donosnosti naložb morebitnih investitorjev v gospodarstvo naše države, po drugi strani pa gre tudi za posledico splošno znanih meril za članstvo v Natu, ki poleg varstva človekovih pravic, vladavine prava, tržne ekonomije, doseganja obrambno-varnostnih standardov ter podobnega vključujejo tudi splošne civilizacijske in demokratične standarde ter vrednote. Ti neko državo definirajo kot demokratično, pravno, razvojno uspešno, socialno in podobno, druge pa iz tega kroga izključujejo ter tako limitirajo dinamiko njihovega razvoja in napredka.

• Članstvo v Natu lahko naši državi zagotovi diametralno drugačen in boljši položaj na področju protidobav, na katerem država kot kupec vojaške opreme oziroma tehnologije na mednarodnem trgu pogodbeno zaveže izbranega prodajalca, da kupi na domicilnem trgu kupca določene storitve in proizvode, ki so jih naredili gospodarski subjekti države kupca, v razmerju 1 : 1 ali celo več (v zadnjem obdobju) v korist kupca.

Moderne težnje in trgovinski tokovi zlasti znotraj Nata vedno bolj dokazujejo tezo, da se klasične protidobave ohranjajo in krepijo predvsem v trgovinskih odnosih razvitih držav kot ponudnikov vojaške tehnologije in opreme do držav v razvoju, nerazvitih in držav v tranziciji kot njihovih kupcev. V trgovinskih relacijah držav znotraj Nata oziroma "elitnega" kluba gospodarsko najbolj razvitih držav pa namesto klasičnih mehanizmov protidobav vedno bolj stopajo v ospredje kapitalsko-lastniške povezave med ponudniki in povpraševalci po vojaški tehnologiji, v katerih posamezni marginalni producenti postajajo integralni del večjih poslovnih sistemov z definiranimi tržišči, tehnologijo in kadri. Vojaškoindustrijski kompleksi, ki nastopajo pred našimi očmi na globalni, mednarodni ravni, so ena od najznačilnejših posledic takšnih globalnih razvojnih usmeritev.

Vpliv naštetega na Slovenijo

Kaj to pomeni za tako imenovano namensko proizvodnjo v Republiki Sloveniji, in sicer za Iskro, STO in tako naprej? To pomeni postopno zapiranje in konec "umiranja na obroke" nekaterih naših podjetij, ki še niso opustila preživele poslovne filozofije samozadostnosti in navezave edino na Republiko Slovenijo ter na njene načrte opremljanja SV in modernizacije obrambnega sistema države, brez lastnih ambicij, zagotoviti si dolgoročen, stabilen razvoj, ob jasno opredeljenih razvojnih in investicijskih načrtih, potrebnih kadrih, znanju, itd. Vstop tujega strateškega partnerja v lastniško strukturo teh podjetij je zato ključni pogoj njihovega obstoja in dolgoročne prosperitete.

Nato je že razvil veliko mehanizmov kapitalskega povezovanja posameznih delnih vojaškoindustrijskih kompleksov držav članic v celoto, z nekaj zelo velikimi ponudniki najmodernejše vojaške tehnologije, ki je predmet trženja v globalnih okvirih. Za našo državo to pomeni priložnost za dodatne poslovne iniciative, ki pa seveda ne morejo prihajati iz ožje države in njenih institucij, temveč iz tistih naših gospodarskih družb s tega področja, ki ne zamujajo in ki se teh (za zdaj še) opcij tudi zavedajo.

Protidobave in posli v tej zvezi so lahko le začetni impulz za rešitev njihovega dolgoročnega poslovnega položaja. Po našem mnenju gre tu za več tisoč stabilnih, dolgoročno pozicioniranih delovnih mest in to je za Republiko Slovenijo absolutno nezanemarljivo. Zavedati se moramo, da se komparativne prednosti naše države na tem področju (relativno nižji stroški dela, geografska lega z infrastrukturo, industrijska tradicija) počasi zmanjšujejo.

V tej luči je projekt Nato za našo državo pomemben razvojen impulz in le od nas je odvisno, ali ga bomo znali ustrezno izkoristiti.

Zavajajoča trditev o višini proračuna

Teza, ki jo večkrat opazimo pri nasprotnikih našega članstva v Natu, češ da je celoten obrambni proračun Republike Slovenije v funkciji pričakovanega povabila v Nato v Pragi novembra letos, je absurdna in v celoti zavajajoča. Temelji na domnevi, da gradi naša država svoj obrambni sistem zaradi Nata in ne zaradi svojih izvoznih potreb. Teza je seveda absurdna in nima nobene zgodovinske, logične in racionalne argumentacije. Nasprotno!

Gre za stališče, ki je bilo večkrat izraženo med javnimi nastopi nasprotnikov slovenskega članstva v Natu, da Republika Slovenija svojega obrambnega sistema v bistvu ne potrebuje, naj torej raje preusmerja svoje razvojne in finančne resurse v "proizvodnjo masla" in nikakor ne v "proizvodnjo topov", če uporabimo klasično staro marksistično metaforo iz druge polovice 19. stoletja. Obrambni sistem, njegov obstoj in razvoj se torej de facto obravnavajo kot absolutno nepotrebni atributi moderne, suverene države in državnosti ob vstopu v tretje tisočletje.

Večinoma ti nasprotniki Nata ne ponujajo nikakršnih alternativ pri zagotavljanju nacionalne obrambe in varnosti ter z večjimi in manjšimi razlikami predlagajo nekakšno nedefinirano nevtralnost (neuvrščenost?) naše države, enostransko razorožitev v okolju nekakšne neobstoječe, preživete, imaginarne "splendit isolation" in absolutne, časovno neomejene globalne varnosti ter miru. Gre torej za percepcijo sveta, ki ne obstaja, in za dojemanje Nata, ki ne obstaja oziroma ki je obstajal v obdobju hladne vojne in blokovske delitve sveta pred porušenjem berlinskega zidu ter ekspanzijo demokracije v Evropi in globalno.

Namenoma (ali pa morda ne ...) zato praviloma spreobračajo konkretne, celotni zainteresirani javnosti znane in javno objavljene statistične podatke o višini in časovni dinamiki gibanja in stanja deležev obrambnih izdatkov v BDP v primerljivih državah članicah Nata in kandidatkah. Navedeno trditev dokazuje tabela 1 s podatki o deležih obrambnih izdatkov v BDP po stalnih cenah. Podatki o višini obrambnih izdatkov na prebivalca v teh državah so še bolj analitični in vsebinsko primerljivi za objektivno statistično presojo obremenitev državnega proračuna z izdatki za nacionalno varnost in obrambo.

Tabela 1: Deleži obrambnih izdatkov v odstotku BDP za članice Nata (v stalnih cenah) in obrambni izdatki na prebivalca v USD

V primerjavi z analognimi podatki, ki veljajo za našo državo, lahko ugotovimo splošno in precej značilno zaostajanje naše države za povprečji, ki veljajo za članice Nata ter v odnosu do primerljivih držav znotraj te institucije. Zato po našem mnenju ne drži in je brez dejanske statistične podatkovne podlage ocena nekaterih skeptikov glede Nata v Sloveniji o splošni ekspanziji obrambnih izdatkov države ob njenem približevanju tej evro- atlantski obrambno-varnostni asociaciji. To je prikazano tudi v tabeli 2.

Tabela 2: Osnovni podatki za Slovenijo v mio USD v obdobju 1992-2003

Vir: Analitični programi MORS, Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske, sprejet v DZ RS, november 2000

Korekcije: