NOVINARSKO SREDIŠČE

Grizold pred vrhom v Pragi: Članstvo Slovenije v NATO nekaj šteje

Ljubljana, 01. novembra (STA)

Projekti, ki si jih je slovensko obrambno ministrstvo zadalo do novembrskega vrha zveze NATO v Pragi, so v glavnem pod streho, v pripravi je strateški pregled obrambe, ki bo vseboval tudi izhodišča za pristopna pogajanja z zvezo NATO, potekajo tudi že čisto konkretne priprave na postopke po pričakovanem prejetju povabila v zavezništvo. "Pripravljeni smo," je v pogovoru za STA manj kot mesec dni pred zavezniškim vrhom v Pragi, kjer bo več držav kandidatk povabljenih v članstvo, dejal slovenski obrambni minister Anton Grizold. Minister, ki je zavrnil nekatere kritike in pomisleke, povezane z vstopanjem Slovenije v zavezništvo, je prepričan, da slovensko članstvo "nekaj šteje", in opozarja, da si morajo Slovenci "naliti čistega vina in povedati, ali smo stopili na pot razvoja in torej sprejemamo predvsem pozitivne, pa tudi nekatere negativne posledice tega, ali pa bomo stopicali na mestu".

Projekti, ki si jih je slovensko obrambno ministrstvo zadalo do vrha zveze NATO, so v glavnem pod streho, seveda pa je izvedba obrambne reforme za vzpostavitev stabilnega in učinkovitega obrambnega sistema, znotraj njega pa učinkovitih oboroženih sil, zapleten proces. Vsi projekti v zvezi s tem še niso dokončani, sicer pa ključni projekti - modernizacija, reorganizacija in profesionalizacija Slovenske vojske (SV) - terminsko niso povezani z vrhom v Pragi, pravi minister.

Po Grizoldovih besedah je Slovenija od washingtonskega vrha zveze NATO leta 1999, ko, tako kot v Madridu leta 1997, ni dobila povabila v članstvo, na obrambno-vojaškem področju uspela marsikaj postoriti, najpomembneje pa se mu zdi, da je odpravljena "konceptualna zmeda" in da "ne gradimo več hiše brez načrtov". Kot je poudaril, so vsi ključni razvojni dokumenti sprejeti in usklajeni, njihova vsebina pa kaže, da je Slovenija moderna država in na obrambnem področju popolnoma primerljiva z razvitimi državami. Kot posebej pomembno pa je izpostavil, da ti dokumenti niso sami sebi namen, ampak so skladni in realistični ter določajo strategijo vzpostavitve racionalnega in učikovitega obrambnega sistema z majhno, a učinkovito in dobro opremljeno vojsko.

Slovenija je septembra oddala že četrti letni nacionalni program uresničevanja Akcijskega načrta za članstvo v zvezi NATO (MAP). Kot je poudaril minister Grizold, se je od sklenitve zadnjega, tretjega letnega programa letos spomladi marsikaj spremenilo; predvsem gre za odločitvi o ukinitvi služenja vojaškega roka v letih 2003-2004 in oblikovanje povsem poklicne vojske s prostovoljno rezervo. Novi letni program uresničevanja MAP bo tako Slovenijo popeljal skozi obdobje izvajanja teh dveh pomembnih načrtov.

Da pri tem ne bi prišlo do večjih problemov, je minister naročil izvedbo strateškega pregleda obrambe, ki bo predvidoma končan do konca leta, predstavlja pa vizijo razvoja SV in obrambnega sistema do leta 2015. Ta pregled, ki bo, kot je napovedal, vseboval tudi že izhodišča za pristopna pogajanja z zvezo NATO, bo Slovenija predstavila izvedenski skupini zavezništva, ki bo na obisku v začetku januarja. Na podlagi strateškega pregleda bodo tudi dopolnili dolgoročne načrte razvoja slovenske poklicne vojske. Prav zato so v tokratnem letnem nacionalnem programu uresničevanja MAP nekatere stvari pustili delno odprte, saj so se po posvetu s strokovnjaki NATO odločili, da se ne bodo prenaglili v želji predstaviti zelo podrobne načrte, s čimer bi "lahko naredili napake, kot smo jih v preteklosti", je pojasnil Grizold.

Uradnih odzivov iz zavezništva na zadnji letni nacionalni program še ni, saj je zaradi vrha v Pragi "vozni red" nekoliko spremenjen - o njegovi vsebini in pregledu celotne slovenske povezljivosti z zvezO NATO bodo, kot že rečeno, govorili na srečanju z izvedensko skupino zavezništva v prvih dneh januarja 2003. Iz dvostranskih pogovorov s predstavniki članic zavezništva pa Grizold sklepa, da načrt podpirajo in ponujajo tudi pomoč pri njegovem uresničevanju.

Minister je potrdil, da zavezništvo od kandidatk tudi po morebitnem povabilu v Pragi pričakuje še en ciklus v okviru Akcijskega načrta za članstvo, vendar bo ta krog prilagojen in "bolj ali manj pridružitvenega značaja". Morebitnih novih zahtev v okviru uresničevanja MAP pa se Grizold ne boji, "ker nam je prav zavezništvo najbolj pomagalo pri ustvarjanju realizma pri našem obrambnem načrtovanju". "Prepričan sem, da od nas nihče ne bo zahteval ničesar, kar ne bi zmogli in, konec koncev, tudi sami hoteli," je dejal.

Na vprašanje, ali za Slovenijo ne bo preveliko breme oziroma koliko sploh lahko država prispeva v mednarodne enote, glede na to, da bo teh vse več - od novih enot za hitro posredovanje, o katerih na predlog ZDA razmišlja NATO, in podobnih enot EU, do mirovnih enot ZN in večnacionalnih kopenskih sil v okviru štirilaterale, kjer Slovenija že sodeluje -, je minister odgovoril, da si Slovenija ne more privoščiti vzpostavljanja vojaško-obrambnih zmogljivosti za vsako takšno sodelovanje posebej. Zato ne bo "nobenih posebnih enot za vse to različno sodelovanje, ampak bomo sodelovali v okviru sil, ki jih imamo na razpolago, po naših zmožnostih". V prvi vrsti je lahko prispevek slovenije k zvezi NATO gospodarska in politična stabilnost in možnost projiciranja te stabilnosti v širšo regijo, pravi Grizold. "V vojaško- obrambnem smislu bo naš prispevek, recimo, bolj skromen, vendar je merilo za nas kakovost tega prispevka, ne pa količina," je poudaril.

Eden najpogostejših pomislekov glede vstopa Slovenije v NATO je prav bojazen, da bodo morali slovenski vojaki v misije v tujino, v spopade, ki Slovenije morda sicer niti ne bi zadevali. Grizold je v odgovor na te strahove spomnil, da je Slovenija ukinila služenje vojaškega roka v miru, torej ne pride v poštev, da bi rekrute ali vojake v rezervni sestavi pošiljali na take misije. Profesionalna vojska pa, poudarja, razvija profesionalno etiko, ki vključuje tudi odgovornost do organizacije in do države. Poleg tega se v primeru vojaške ogroženosti katerekoli države zavezništva članice dogovorijo, kako bo posamezna država sodelovala - ni torej apriornega vojaškega angažiranja. Vsakršno sodelovanje Slovenije z vojaškimi enotami v okviru sistema kolektivne "sprejme suverena Republika Slovenija, ne pa neka meddržavna organizacija, kot je NATO", pravi Grizold.

Slovenija si je zastavila, da bo do leta 2008 obrambni proračun postopno zvišala na 2 odstotka BDP. Na vprašanje, ali je ta cilj, ki ga posebej ameriški predstavniki izpostavljajo kot pomembnega, po zadnjih popravkih proračunov še uresničljiv, je bil minister optimističen. Zastavljene obrambne reforme, torej profesionalizacija in reorganizacija z modernizacijo SV, zahtevajo tudi primerna sredstva. "Z veseljem ugotavljam, da je vlada zagotovila ne le finančni okvir, ampak tudi politično podporo tem projektom, kar je tudi v našem nacionalnem interesu," je poudaril. Sicer pa je poudaril, da "članice zavezništva ne diktirajo pogojev, ampak jih skrbi predvsem, ali bodo nove članice okrepile zavezništvo ali pa zmanjšale njegovo učinkovitost".

V rebalansu proračuna za leto 2002, julija sprejetem v DZ, se je obrambni proračun zmanjšal za približno odstotek v primerjavi s prvotnim, sprememba proračuna za leto 2003, ki je trenutno v obravnavi v DZ, pa predvideva povečanje obrambnega proračuna za tri odstotke v primerjavi s sprejetim. Predlog proračuna za leto 2004 je v primerjavi s predlogom sprememb za leto 2003 večji kar za dobrih 10 odstotkov, je povedal Grizold. Delež sredstev, namenjenih za obrambo, v BDP naj bi leta 2003 tako znašal 1,61 odstotka, leta 2004 pa 1,67 odstotka.

"Pripravljeni smo," pa je bil ministrov odgovor na vprašanje, ali se obrambno ministrstvo že pripravlja na postopke po prejetju povabila v NATO in ali obstaja "rezervni načrt" za primer, če povabila ne bi bilo ali če bi morebitni referendum o vstopu Slovenije v NATO spodletel. Kot je pojasnil, se za obdobje neposredno po povabilu pripravljajo več kot leto dni, sicer pa vse od leta 1999 v okviru Akcijskega načrta za članstvo. Tako se npr. v SV, pa tudi v civilnem delu ministrstva, že pripravljajo kadri za delo v nacionalnih predstavništvih na zvezi NATO in v njegovih poveljstvih, kot tudi kadri, ki bodo to delo strokovno podpirali doma.

O sami tehniki pristopa v članstvo v zavezništvu na MORS še nimajo podrobnih informacij; na voljo bodo po povabilu, NATO pa bo o tem pripravil poseben dokument. "Na temelju doslej prejetih informacij in pogovorov pa sodim, da bo tehnika pristopa le nadgradila ustaljene oblike dialoga z zavezništvom," je pojasnil Grizold. Kar zadeva morebiten referendum, pa je dejal, da "gre zdaj sicer za povabilo, jasno pa je, da je potrebno biti pripravljen tudi na to, če hoče vlada imeti vse pod aktivnim nadzorom, da izpelje ta projekt".

Na vprašanje, kaj bo vstop Slovenije v NATO pomenil za slovensko obrambno industrijo in za sodelovanje z nečlanicami NATO na tem področju, je Grizold dejal, da bi raje videl, ko bi o tem govorili gospodarstveniki sami. Kot je povedal, so mu nekateri gospodarstveniki že predstavili načrte in tudi nekatere posle, ki jih izvajajo v tem okviru, po drugi strani pa je v medijih zasledil "skeptične informacije nekaterih drugih gospodarstvenikov". Osebno je sicer prepričan, da vstop Slovenije v NATO ne bo pomenil le odprtja vrat za slovensko obrambno industrijo, ampak za celotno slovensko gospodarstvo, ki pa bo seveda moralo dokazati svojo konkurenčnost in predvsem izrabiti nove priložnosti.

Spomnil je tudi, da so bila nekatera slovenska podjetja že tik pred tem, da bi dobile kak posel, bodisi pri servisiranju oboroženih sil ali mirovnih operacij bodisi pri prodaji različnih proizvodov, npr. prehrambenih, pa tega niso mogle, ker Slovenija ni članica zavezništva. Kot je še povedal, je doslej v pogovorih s kolegi iz držav članic zavezništva našel tudi vrsto skupnih projektov, ki bi bili možni, če bi Slovenija že bila članica NATO. Nakup visoko razvitih sistemov, kot je npr. zračna obramba, bi bil za Slovenijo ogromen strošek, ki si ga skorajda ne more privoščiti. V primeru članstva pa bi jih lahko bodisi kupila ali kako drugače zagotovila v sodelovanju z eno ali več državami NATO in strošek bi bil manjši, je pojasnil minister.

Minister je odgovoril tudi na kritike obiskov tujih vojaških ladij in opozorila, da Koper postaja vojaško pristanišče, ki so znova oživela ob obisku ameriške letalonosilke George Washington. Poudaril je, da so še vsi obiski tujih vojaških ladij, ki jih ni bilo malo, minili brez kakršnihkoli problemov. "To je Sloveniji v zadnjih 11 letih veliko pomenilo pri utrjevanju njene suverenosti in položaja v svetu in konec koncev tudi v kontekstu dogovarjanja s Hrvaško o našem dostopu do mednarodnih voda," je prepričan.

Spomnil je tudi na zaskrbljenost, ki so jo nekateri izražali, ko je Koper postal začasna logistična baza ameriške vojske za oskrbo sil v BiH. Po njegovih besedah je Luka Koper s tem naredila velik posel, od tega je imela koristi prek davkov tudi država, napovedi o hrupu in motenju ljudi pa so se izkazale za neupravičene. Sicer pa Grizold v zvezi s tem meni, da "si moramo državljani in državljanke Slovenije naliti čistega vina in povedati, ali smo stopili na pot razvoja in torej sprejemamo predvsem pozitivne, pa tudi nekatere negativne posledice tega, ali pa bomo stopicali na mestu".

Nadja Podobnik