Slovenija >> NATO Skupno spletišče v podporo včlanjevanju Slovenije v NATO, uredniki Urad vlade RS za informiranje, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za obrambo (aktivno od 2001 do 2004)
Slovenija in NATO

Slovenija in NATO
Nato
Koledar dogodkov
Pogosta vprašanja
Novinarsko središče
Dokumenti
Publikacije
Javno mnenje
Povezave
SlovenskoE-pošta

NOVINARSKO SREDIŠČE

NATO dobro pripravljen na obrambo pred nevarnim orožjem

V video intervjuju na Natovi uradni spletni strani je pomočnik generalnega sekretarja za načrtovanje civilne zaščite in vaje pri zvezi NATO Steve Orosz govoril o vlogi Nata pri zaščiti prebivalstva pred uporabo kemičnega, biološkega, radiološkega in jedrskega orožja.

"Nato ima zelo obsežen sveženj ukrepov za ravnanje s temi nevarnimi orožji. Na politični ravni preprečuje uporabo takšnega orožja, na vojaški se branimo tako, da preprečujemo njegovo uporabo, na civilni ravni pa se spopadamo s posledicami, ki bi se utegnile poroditi iz tega," je poudaril Orosz in dodal, da so že sestavili sveženj ukrepov, ki jih bo potrebno uresničiti v naslednjih letih v tako imenovanem civilnem akcijskem načrtu. Tega so predsedniki držav in vlad Pragi v celoti podprli.

Na vprašanje o pripravljenosti držav članic Nata za spopad s takšnimi razmerami v primeru izrednega stanja, je Orosz odgovoril, da Nato nenehno obnavlja izurjenost nacionalnih vojaških enot, ki bi bili sposobni ukrepati v primeru napada z omenjenim orožjem. Sodelovali bi z nudenjem medicinske pomoči, radiološkim odkrivanjem, delom v laboratorijih in aeromedicinsko evakuacijo. Gre za sveženj, ki je vezan na različne nosilce akcij, tako na posamezne narode ali mednarodno osebje. "Razvijamo minimalne standarde za usposabljanje, vaje, načrtovanje za opremo, prizadevamo si ustvariti zaloge, po možnosti na regionalni ravni. Želimo si tudi izboljšati varnost mejnih prehodov in sicer tako, da bi zagotovili takojšnjo pomoč v primeru katastrofe ter usposobiti posamezne enote za medsebojno sodelovanje pri reševanju skupnega problema," je povedal Orosz.

Na vprašanje kaj je pri uresničevanju načrta glavna ovira, je Orosz odgovoril, da je osrednji problem v pomanjkanju vojaških enot, čemur se že vrsto let ni posvečalo dovolj pozornosti. Večina držav se je pri civilni zaščiti namreč ukvarjala s poplavami in naravnimi nesrečami in manj z obrambo proti orožju za množično uničevanje. Potrebno bo vložiti veliko napora za izboljšanje razmer, je prepričan Orosz.

Na vprašanje kakšno vlogo ima pri zaščiti pred kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim orožjem evroatlantski center za odzivanje na nesreče je Orosz dejal, da je bil center ustanovljen v organizaciji Nata leta 1998 kot osrednje stičišče za informacije za države članice evroatlanstkega sodelovanja v boju proti množični katastrofi v regiji. Leta 2001 so se njegove pristojnosti razširile na obvladovanje večjih nesreč. Uporabljale naj bi se iste metode, kar pomeni, da bi se poiskalo pomoč držav, ki so pripravljene ponuditi pomoč.

Oktobra 2003 bo vaja v Romuniji, katere osrednja naloga bo po Oroszovih besedah izboljšati sposobnost držav za obrambo pred radiološkimj orožjem. "Želimo tudi izboljšati sodelovanje različnih enot za usposabljanje pri prvi pomoči, dekontaminaciji in čiščenju." Po Oroszovem mnenju je eno najbolj pomembnih področjih, ki je žal pogosto prezrto, obveščanje javnosti o velikih nesrečah. Na vprašanje o prihodnjih načrtih v zvezi z zaščito prebivalstva v državah članicah Nata in partnerskih državah pred kemičnim, biološkem, radiološkim in jedrskim orožjem je Orosz odgovoril, da bodo nadaljevali po poti, ki je že začrtana. "Potrditev akcijskega načrta, ki so ga potrdili državni in vladni voditelji, samo potrjuje, da smo na pravi poti," je menil in dodal, da je pomembno pravočasno uresničiti zastavljene naloge, za kar pa bo potrebno več sodelovanja kot do sedaj. "Potrebno bo povečati sodelovanje znotraj Nata, med Natom in drugimi organizacijami in nenazadnje med samimi narodi," je zaključil Orosz.


O strani