NOVINARSKO SREDIŠČE

Pogovor generala Fulforda za Delo

Razpravljati o Natu je zdravo

6.12.2001

Ljubljana- General Carlton W. Fulford je namestnik poveljnika ameriških sil v Evropi. Med drugim je vključen v proces ocenjevanja kandidatk za članstvo v Natu, nadzoruje pa tudi ameriške enote na Kosovu in v Bosni. Kot marinec je sodeloval v vietnamski vojni, v operacijahPuščavski ščitinPuščavska nevihta.Z njim smo se pogovarjali o Sloveniji in Natu.

Kaj je, gledano z vojaškega stališča Nata, glavna prednost vključitve Slovenije v zavezništvo?

Nato vedno išče potencialne članice, ki imajo enake vrednote: demokracijo, nadzor civilne družbe nad vlado in željo, da svojo demokracijo in gospodarstvo razvijajo naprej. Država, ki ima takšne vrednote in želi sodelovati pri prizadevanju za skupno varnost in dobro vseh, je država, ki jo želi videti Nato med svojimi partnericami.

Kakšna je vrednost Slovenije za Nato, če gledamo vojaško oziroma strateško?

Slovenija prispeva koaliciji svoje organizirane vojaške sile, ki bi bile pripravljene na obrambo v smislu 5. člena zavezniške pogodbe.

Spremljate tudi stanje v Slovenski vojski. Kakšno je vaše mnenje o tej vojaški organizaciji?

Imate dobro pripravljeno vojsko, vendar jo morate organizirati tako, da bo interoperabilna z Natovimi silami.

Kateri je največji problem Slovenske vojske? Oborožitveni sistemi?

Oborožitveni sistemi in tudi organizacija. Treba je zagotoviti kompatibilnost Slovenske vojske, da se bo lahko vključila in delovala s strukturami zavezništva.

Kakšne so težave z oborožitvenimi sistemi?

Nisem še pregledal vseh enot, prebral pa sem ocene, in kolikor vem, so slovenski oborožitveni sistemi v redu. Veliko pozornosti pa mora biti namenjene logistični podpori tem sistemom. Pomembno je, da se vaši vojaki urijo dovolj časa, da bodo sposobni uporabljati svojo opremo. Naslednje področje, ki je pomembno pri vključevanju v zavezništvo, je sistem poveljevanja in vodenja ter informacijski sistem, ki mora delovati usklajeno s preostalimi članicami.

Kako ocenjujete spremembe, ki potekajo v Slovenski vojski?

Slovenska vojska ima dober načrt, in če bo politična volja v Sloveniji takšna, da bo podprla ta načrt, bo vaša vojska postala zelo profesionalna in dobra članica Nata.

Ali je Slovenija torej vojaško že pripravljena na morebitni sprejem v zavezništvo prihodnje leto v Pragi?

Mislim, da Slovenija ve, kaj je treba narediti. Menim pa, da so problem sredstva, s katerimi bi v naslednjih dveh ali treh letih izpeljali spremembe, ki so potrebne, da bi se držali zastavljenega načrta.

V Sloveniji teče razprava, ali naj se vključimo v Nato ali ne. Katero prednost članstva v Natu bi vi poudarili?

Kolikor vem, nekaj več kot polovica slovenske populacije podpira vstop v Nato.

V zadnjih raziskavah se je podpora spustila pod 50 odstotkov.

Res? Potem me je naše veleposlaništvo napačno obvestilo. Ali to pomeni, da 50 odstotkov nasprotuje članstvu v Natu ali pa se še niso odločili?

Po zadnji raziskavi Politbarometra jih članstvu nasprotuje 34 odstotkov.

Zakaj pa nasprotujejo?

Ne vem odgovora. Verjetno je razlogov več. Od vnaprejšnjega skepticizma in slabe informiranosti o Natu pa do posledic dogodkov 11. septembra.

V Slovenijo nisem prišel samo, da bi si ogledal oborožene sile in ocenil njihovo pripravljenost za vključitev v zavezništvo, ampak tudi, da ocenim politično voljo slovenskih državljanov, ali so pripravljeni biti partner Natu. Če za to ni politične volje in če državljani ne želijo sodelovati, s tem ni nič narobe. Nihče ne želi Slovenije siliti v nekaj, česar ne želi narediti. Osebno mislim, da je v interesu Slovenije, da je članica koalicije, ki ima enake vrednote in demokratične ideale. Če si delimo te ideale in se podpiramo v varnosti in stabilnosti, potem bo vaša država živela v okolju, ki bo napredovalo in raslo. Mislim, da je to tisto, kar bi Slovenija pridobila s članstvom v Natu. Srce Nata je 5. člen in ta pravi, da če bi bile slovenske meje ogrožene, bi Slovenijo preostalih 19 držav podprlo. In če bi bile ogrožene meje nekoga drugega, potem bi Slovenija pomagala braniti te meje. Mislim, da se tukaj postavi vprašanje slovenskih zmožnosti, da prispeva k obrambi druge države. O zmožnostih, modernizaciji in organizaciji sva že govorila. In to zahteva denar.

Po drugi strani pa se mora preostalih 19 članic vprašati, kakšne vrste država je Slovenija. Je to država, za katero bi se borili, če bi bila ogrožena? S tem se približamo k smislu vaših idealov in vrednot; ali ste demokratična država in ali želite biti v družini zahodnoevropskih narodov?

Tretja pomembna stvar je politična volja v državi. Mislim, da je zelo zdravo, da imate o tem vprašanju javno debato, javnomnenjske raziskave in da seznanjate ljudi z argumenti za članstvo v Natu in proti. Kot sem povedal, je prednost članstva skupna obramba. Po drugi strani pa to pomeni, da boste kot članica zavezništva imeli obveznosti. Zavezništvo pričakuje, da je članica sposobna izpolnjevati svoje obveznosti.

Kakšne težave povzroča naraščajoče število članic Nata glede na to, da se vse odločitve sprejemajo sporazumno?

Doseganje konsenza zahteva veliko časa. Vrednost tega pa je v tem, da lahko vsaka članica predstavlja sebe in svoje nacionalne interese. Ko je konsenz dosežen, skupina 19, 20 ali 25 držav, ki dela skupaj, predstavlja zelo močno silo. Še posebno če so v tej skupini nekatere vojaško najmočnejše države sveta.

Rok Praprotnik