Pogovor z ministrom za obrambo RS dr. Antonom Grizoldom na
Televiziji Slovenija 1, o vključevanju v Nato
oddaja Odmevi, 22.11.2001 ob 22.00
Voditeljica: No, in naš gost je obrambni minister dr. Anton
Grizold, dober večer.
Minister za obrambo RS Dr. Anton Grizold (minister): Dober
večer.
Voditeljica: Slišali smo, lahko bi rekli, Nato skeptike,
skratka, gremo k temu osnovnemu očitku, da vlada v bistvu duši javne
razprave, da nikoli ni jasno povedala davkoplačevalcem, koliko bo
vstop v Nato stal?
Minister: No, jaz mislim, da so se javne razprave že zdavnaj
začele, res pa je, da vse bolj, ko se približujemo odločitvi oziroma
možnem povabilu Slovenije v zvezo Nato, odpirajo nekatera nova
vprašanja, na katera dejansko doslej mogoče še ni bilo jasnih
odgovorov, ampak v vsakem primeru razprave potekajo in te razprave so
seveda povsem legitimne in bodo še naprej potekala.
Voditeljica: In glavno vprašanje, koliko bo to stalo
Slovenijo, koliko bo Slovenijo stalo vstop v Nato?
Minister: No, jaz najprej mislim, da je treba zastaviti
vprašanje pravilno. Najprej, potrebno je izhajati iz mednarodnega
varnostnega okolja, recimo položaja Slovenije v tem mednarodnem
okolju, varnostnem okolju, in se vprašati, katere opcije Slovenija
sploh ima, da lahko optimalno zagotovi svojo nacionalno varnost. In ko
gremo skozi te opcije, potem seveda vidimo, da Slovenija, ali pa
katera koli država v tem sodobnem svetu visoke stopnje medsebojne
odvisnosti in povezanosti, sama nikakor ne more zagotoviti optimalne
nacionalne varnosti, ampak to mednarodno varnostno okolje sili države
v sodelovanje, sili države, če hočete, v razbremenitev oziroma
razporeditev stroškov. Recimo, za nekatera področja v nacionalni
varnosti, kot so, zaščita zračnega prostora, ki so silno zapletena in
silno draga.
Voditeljica: Ampak seveda za davkoplačevalce je prav cena
tisto pravo vprašanje. Če greva naprej, referendum smo tudi
slišali. Nekaj izjav, ki so sprožile precej polemik, smo v zadnjih
dneh prebrali, recimo gospoda Robertsona, ki pravi, da je referendum
za vstop v Nato nepotreben, tudi vaša izjava je znana, da referendum
na sedanji stopnji politične kulture v Sloveniji pravzaprav ne bi bil
primeren, zakaj tako menite? Bi pristali na referendum, da vprašam
drugače?
Minister: Zopet pravim, zakaj pa ne. Ampak v prvi vrsti se
mi zdi, da so državniki in seveda tudi politiki dolžni svojim
državljanom vendarle ponuditi neke opcije, ki so realne, in za to
sprejeti svojo odgovornost. Ni pa, seveda ne vidim nobenih ovir, da
se katera koli politična odločitev ne potrdi ali pa tudi zavrže na
referendumu. Tukaj gre pa za tako pomembna vprašanja, ki seveda daleč
presegajo vprašanja cene, kajti, kot vidimo, varnost je strukturna
prvina sodobne države, sodobne družbe in mednarodnega sistema. In ko
se enkrat varnostni okvir zruši, to smo videli, lahko pride samo do
enega terorističnega napada, potem seveda se postavijo pod vprašanje
vse druge institucije v sodobni družbi.
Voditeljica: No, če vseeno ostaneva še malo pri tej ceni,
poslanci so danes, če zelo poenostaviva, odobrili dodatnih 65 milijard
za nakup orožja. Vemo, da je tu bilo precej polemik, tudi s strani
opazovalcev Nata, češ da naj stroški za nakup orožja na ta način ne bi
bili dovolj transparentni. Kdo bo nadziral uporabo tega denarja?
Minister: No, najprej je treba reči, da bi bilo seveda
najbolj transparentno, če bi si lahko tudi Slovenija privoščila in bi
dvignila, recimo, odstotek družbenega bruto produkta tako visoko, da
bi lahko skozi redni proračun zagotavljala sredstva za opremljanje in
razvoj Slovenske vojske. Mi vsi vemo, da to ni realno in doslej se je
pač pri nas tudi nerealno načrtovalo. Da bi pač naši načrti vendarle
bili lahko uresničeni, smo bili primorani iti v takšno rešitev, se
pravi, vendarle zagotavljati neko stabilno financiranje v obdobju 2003
- 2007, v obdobju, ko bomo, upam končno, vendarle zaključili enkrat to
reorganizacijo - proces reorganizacije Slovenske vojske in dejansko
prišli do takšnega sistema, kot si ga Slovenija lahko privošči in ga
potrebuje. Nadzor, formalno pravni nadzor bo seveda opravljal še
naprej Državni zbor, gre pa tudi za vsebinski nadzor. Mi smo tako
natančno pripravili specifikacijo posameznih oborožitvenih sistemov,
posamezne opreme, ki jo Slovenska vojska potrebuje glede na nov
koncept. Veste, da bomo vojno sestavo Slovenske vojske zmanjšali, in
to znatno zmanjšali, ampak tisto, kar bo pa ostalo, bo pa moralo biti
dobro opremljeno in izurjeno, tako da bo dalo ugodne rezultate.
Voditeljica: Za konec le še to, kje pa pravzaprav je
Slovenija ta hip, bili ste na nekaj pomembnih obiskih, kaj nas čaka
prihodnje leto v Pragi?
Minister: Ja, jaz mislim, da je Slovenija na dobri poti na
vseh področjih, tako ekonomskem, političnem in seveda tudi vojaško
obrambnem, je pač tako, kot je ponavadi, v tujini nas bolje ocenjujejo
kot pa mi sami sebe. To je tudi dobro, kot sem rekel...
Voditeljica: Pričakujete torej zeleno luč prihodnje leto v
Pragi?
Minister: Kot sem že rekel, Slovenija dobro napreduje, rad
pa bi seveda povedal še to, da mi svoje obrambne reforme izvajamo v
prvi vrsti zaradi svojih lastnih potreb, ne pa zaradi kakšnih diktatov
ali pa narekovanj, recimo s strani zveze Nato ali katere koli druge
države.
Voditeljica: Hvala lepa za obisk v našem studiu, gospod
minister.
Minister: Hvala vam.
|
