Pogovor z dr. Stephenom Larrabbijem, predstavnikom ameriške
korporacije Rand v oddaji 24 ur na POP TV (objavljeno 5. februarja
2002)
v Sloveniji se te dni mudi dr.Stephen Larrabee, predstavnik
ameriške korporacije Rand. Gre za mednarodno priznano raziskovalno
ustanovo, ki je lani po naročili ameriškega letalstva pripravila
primerjalno študijo o ustreznosti kandidatk za vstop v Nato. Letos pa
za slovensko vlado pripravlja študijo o stroških in prednostih
slovenskega vključevanja v zvezo Nato. Ocene Larrabeeja o možnostih
Slovenije so spodbudne, toda na obzorju se kažejo tudi morebitne
težave.
EDI PUCER: Lanskoletna študija korporacije Rand je bila za
Slovenijo zelo ugodna. Med vsemi kandidatkami za članstvo v Natu se je
naša država po političnih, gospodarskih, vojaških in strateških
kriterijih najbolje odrezala, pred Slovaško, baltskimi državami in
balkanskimi kandidatkami. Dr.Larrabee in njegovi sodelavci zdaj
zbirajo podatke za novo študijo, ki jo je naročila slovenska vlada in
ki se bo ukvarjala izključno s slovenskim vključevanjem v Nato.
STEPHEN LARRABEE (Rand Corporation): Slovenska vojska je name
naredila zelo dober vtis, predvsem njena profesionalnost i predanost
pripravam za članstvo v Natu. Občutek imam, da ima, če bo tako
nadaljevala, precej dobre možnosti, da jo letos v Pragi povabijo v
Nato. PUCER: Katere pa so po vašem mnenju slabosti Slovenije?
LARRABEE: Nobene slabosti ne bi posebej izpostavljal. Rekel pa bi,
da mora Slovenija nadaljevati po svojih najboljših močeh, da vojski
nameni dovolj sredstev in da nadaljuje po načrtu približevanja
Natu. Posebnih slabosti pa ni.
PUCER: Slovenija naj bi bila torej glede vključevanja v Nato na
dobri poti. Toda po drugi strani obstaja tudi problem, ki utegne
slovenskim politikom povzročiti še precej preglavic. Gre seveda za
vprašanje koliko denarja je sploh Slovenija pripravljena porabiti za
vojaške namene. Zaradi denarja utegne nastati med Natom in Slovenijo
prav spor, saj je Slovenija za razvoj lastne vojske pripravljena
odšteti manj kot od nje pričakuje zveza Nato. Če namerava Slovenija v
prihodnjih petih letih obrambni proračun dvigniti na slabih 1.6% BDP,
je ameriški veleposlanik pred kratkim jasno povedal, da ZDA od
Slovenije pričakujejo precej večji obrambni napor.
JOHHNY YOUNG (ameriški veleposlanik v Sloveniji): Opazujemo, ali bo
Sloveniji uspelo prenoviti obrambo, kot načrtuje. Spremljamo kolikšne
vstope namenja za obrambo. Doseči mora Natovo proračunsko zahtevo, 2%
BDP:
DIMITRIJ RUPEL (zunanji minister): Gospod Young je predstavnik
druge države, jaz sem pa predstavnik Slovenije. In seveda mi bomo
ravnali tako- vlada, zunanje ministrstvo, jaz mor ravnal tako kot je
prav za Slovenijo. In seveda bomo skušali za denar, ki nam ga
davkoplačevalci plačajo, narediti največ.
PUCER: Po mnenju Larrabeeja pa spor okoli denarja za slovensko
članstvo v Natu ne bo usoden.
LARRABEE: Po mojem mnenju to ni tako velika težava. Res je, da
morajo vse članice in kandidatke načeloma doseči 2% BDP, vendar je to
srednjeročni cilj. Nihče ne pričakuje od majhne države, kot je
Slovenija, da doseže to čez noč. Bolj pomembno od tega, koliko
porabite, je, za kaj to porabite, da denar porabite v prave namene.
PUCER: Dosedanje ugotovitve avtorjev študije o Sloveniji in Natu so
torej za Slovenijo ugodne. Po Larrabeejevem mnenju bo Slovenija z
vstopom v Nato tudi veliko pridobila, čeprav bodo na začetku obrambni
stroški zaradi prilagajanja slovenske vojske Natu večji kot doslej. O
številkah Larrabee danes ni govoril. Končne ocene stroškov in
prednosti slovenskega vključevanja v Nato bodo znane spomladi, ko bo
študija končana.
| 
