NOVINARSKO SREDIŠČE

Pogovor z veleposlanikom ZDA Johnnyem Youngom

RA Slovenija 1,04.12.2001,PROGRAM A1,16.30

Združene države Amerike so za Slovenijo pomemben strateški partner. Tako zaradi dvostranskih odnosov kot njihove vodilne vloge v svetu in v Natu. Pred dobrim mesecem je poverilna pisma predsedniku naše države predal nov ameriški veleposlanik v Sloveniji, ekscelenca Johnny Young. Miha Lampreht se je za Radio Slovenija z njim pogovarjal o nekaterih aktualnejših dvostranskih, kot tudi mednarodnih vprašanjih. Vabljeni k poslušanju:

MIHA LAMPREHT: Ekscelenca, ste karierni diplomat, ali se vaše predhodne predstave ujemajo z dejansko sliko, ki jo ponuja država in dežela, v kateri službujete?

JOHNNY YOUNG: Odgovoril bi, da celo presega predstave, ki sem jih imel. Pred prihodom sem prebral obilo dobrih zadev o Sloveniji, tudi kar nekaj o stanju v naših odličnih dvostranskih odnosih in s prihodom k vam sem imel veliko priložnosti za srečanja s številnimi uradnimi predstavniki Slovenije. In tudi s številnimi neuradnimi Slovenci. Ugotovil sem, da so odnosi med našima državama odlični, celo boljši kot sem pričakoval.

LAMPREHT: Vaša predhodnica je doživela obisk kar dveh ameriških predsednikov, gospoda Clintona in gospoda Busha mlajšega. Takšni obiski gotovo pomenijo tudi politični pospešek za razvoj bilateralnih odnosov. Kako vi ocenjujete stanje v ameriško slovenskih odnosih?

YOUNG: Kot sem že prej omenil so odnosi odlični. Nedavna septembrska tragedija v Združenih državah Amerike je priložnost, da smo se še zbližali v našem sodelovanju. To se dogaja in s tem sodelovanjem smo zelo zadovoljni. Več kot zadovoljni. Veselimo se slovenske podpore, ki nam jo daje in nadaljujemo v širokem multilateralnem okviru in posebej se veselimo tega kar Slovenija počne v območju, ko namreč izvaža svojo uspešnost, svojo demokracijo in svojo stabilnost. S tem namreč prispeva k večji stabilnosti in miru na Balkanu. In tu bomo sodelovali in to pozdravljamo.

LAMPREHT: In kako v tem kontekstu vidite svojo misijo v Sloveniji?

YOUNG: To vidim v več smereh. Prvič da podprem dva ključna slovenska zunanje politična cilja. To je, da postane članica Nata in da postane članica Evropske unije. Vemo da karkoli naredimo s podporo obeh smotrov in to seveda želimo storiti, bi uspeh na obeh področjih še spodbudil razmah demokracije in stabilnosti v deželi in s tem tudi na celotnem območju. To je prva naloga, da pomagamo pri omenjenih obeh ciljih. Druga naloga pa je, da povečamo vsoto možnosti za ameriške posle v Sloveniji. Želim spodbuditi slovensko vlado, da poskrbi za primerno vzdušje, ki lahko okrepi ameriške naložbe pri vas. Tretja zadeva moje dejavnosti pri vas pa je delo s predstavniki civilne družbe in nevladnimi in drugimi organizacijami. Vse s cilje spodbujanja civilne družbe in demokratičnosti.

LAMPREHT: Kako ocenjujete dejstvo, da Slovenija preko posrednikov lobira za podporo pri ameriških senatorjih za vstop v Nato? Na eni strani moramo izpolnjevati veljavne kriterije, po drugi utegne biti naše članstvo odvisno od vloženih sredstev, ki bodo soodločala o tem, ali bomo v Nato ali nas tam ne bo.

YOUNG: Še enkrat naj povem, da ne govorim v imenu Nata, pač pa v imenu ameriške vlade. Je pa nekaj temeljnih izhodišč, ki jih lahko izrečem. Med drugim, da boste pač morali izpolnjevati temeljne kriterije za članstvo, to je samo po sebi umevno. Slovenija to ve in na tem zelo trdo in energično dela tudi na področju načrta za članstvo. Lobiranje je del ameriške tradicije. Podpora ameriških senatorjev bo seveda potrebna, navsezadnje za zagotovitev podpore kandidatkam, ki bodo povabljene v Nato. V ameriški tradiciji je, da se kolikor se le da poslužuje lobiranja, zato da neka zgodba postane znana. To seveda še ne pomeni nobenega poroštva, v tem smislu ni skratka nič zajamčeno vnaprej, je pa pomembno. Če pogledate ameriško zgodovino celo nazaj do ustanovitve, boste zasledili idejo lobiranja in skupine za pritiske. Zatorej mislim, da v tem ni nič napačnega. Menim da gre za korak v pravi smeri. Če bi bil osebno v podobni situaciji, bi se tudi sam zatekel po pomoč lobistov.

LAMPREHT: Gospod veleposlanik, ali še vztrajate, da je denacionalizacija pogoj za vstop naše države v Nato?

YOUNG: Predvsem ne govorim v imenu Nata, drugič ne vztrajam na ničemer in tretjič Slovenija o teh zadevah razpravlja tako z Natom kot z Evropsko unijo in zato se mora o tem Slovenija odločiti sama.

LAMPREHT: Kakšne pa so lahko po vaše koristi od Nata in seveda tudi obveznosti v zvezi s tem?

YOUNG: Ključna korist je, da boste postali del veliko širše demokratične zveze, ki lahko zagotovi dolgoročno varnost na boljših in obsežnejših temeljih, kot če bi to hoteli storiti sami. Nato je vojaška organizacija s temeljnim ciljem zagotoviti varnost svojim članicam, hkrati pa je tudi ustanova, ki trdno verjame v demokratične vrednote, vladavino prava in tudi v odprt trg. Če bo torej Slovenija postala članica, bo od Nata imela koristi, kot jih imajo tudi druge članice te najpomembnejše zveze na svetu. Seveda bo to služilo tudi večji pritegnitvi tujih investitorjev, da bodo prišli v Slovenijo. Gre namreč za veliko znamenje stabilnosti in zaupanja, ko neka država postane članica.

LAMPREHT: Slovenija bo v končni posledici sama izbirala svoje pozicioniranje v svetu. Ali menite, da je lahko pri iskanju lastnih koristi in iskanju ravnotežja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v škodo Slovenije, če bi se politično in gospodarsko preveč naslonila bodisi na Evropsko unijo, bodisi na Združene države?

YOUNG: Menim da je v življenju Slovenije na razpolago dovolj prostora za oboje. Njena ambicija, da postane članica Nata je korak v pravi smeri. Lahko postane članica in še vedno ostane dober prijatelj in dober zaveznik Združenih držav Amerike. Če postane članica Evropske unije ni dvoma, da bo sčasoma napočilo tekmovanje med Združenimi državami in evropskimi narodi za posle v Sloveniji, ali za pritegnitev njene pozornosti ali podpore. Kot rečeno pa se moramo zavedati, da gre vendarle za skupnost demokratičnih držav, ki sodelujejo in tekmujejo druga z drugo. In to bodo počele na miren način in tako, da bodo imele od tega na koncu skupno korist. Evropska unija je izzivalna, je velika, je široka in je uspešna. In kot taka je tudi najboljši trgovinski partner Združenih držav. In zato je v življenju Slovenije dovolj prostora za sodelovanje tako z Združenimi državami, kot z Evropsko unijo in obratno.

LAMPREHT: V kontekstu boja proti terorizmu je vaša država napovedala mogočo širitev območja vojaških operacij tudi na druge države, ne le na Afganistan. Zakaj?

YOUNG: Nismo objavili načrtov za napade na katero koli drugo državo. To naj bo jasno. Poudarili pa smo, da si pridržujemo pravico, da odgovorimo z ustrezno akcijo zoper katerokoli državo, ki škoduje našim interesom. Govorim v varnostnem smislu. V tem smislu v danem trenutku ni bilo nobene napovedi za napad na katerokoli državo, trenutno je vojna osredotočena na Afganistan. Ta naloga bo in mora biti uresničena. In ko bo to končano, bomo videli kaj bo naš naslednji korak. Nismo napovedali napada na katerokoli državo, seveda pa ne morem vedeti kaj se bo odločil naš predsednik.

LAMPREHT: Predsednik Bush zagovarja tajna vojaška sodišča za tujce, hkrati pa vaša država ne kaže prevelikega interesa za leto 1998 ustanovljeno mednarodno kazensko sodišče v Rimu. Ali menite, da le to ni v ameriškem interesu, ali pa nemara ne bi bilo dovolj učinkovito?

YOUNG: Združene države so poskušale kar se da energično prispevati k razumevanju mednarodnega kazenskega sodišča, ko se je to ustanavljalo. Naredili smo izjemo glede vprašanja jurisdikcije. Kot je trenutno urejeno, je sodišče lahko pristojno tudi za primere držav, ki niso podpisnice ustanovitvenega akta sodišča. Glede tega smo naredili izjemo. Trenutno v Združenih državah ponovno presojamo zadevo glede vprašanja našega odnosa z omenjenim sodiščem. Ne vem kdaj bo ta presoja dobila končno obliko. Trenutno pa o tem teče razprava.

LAMPREHT: Gospod veleposlanik, kako doživljate družabno in javno sfero vaše dejavnosti, vaše medijske popularnosti v Sloveniji?

YOUNG: Prima, ne morem nikamor, da me ljudje ne bi prepoznali. Ni pomembno ali grem v špecerijsko trgovino, ali če grem kupit jopič ali klobuk, saj veste zakaj, ljudje prepoznajo, ampak nimam problemov, čudovito je. Svobodno se gibljem, ljudje pomagajo in so zelo prijazni. Imamo priložnost potovati po deželi, obiskali smo številne kraje. Bohinj, Bled, Portorož, Piran, Izolo, Novo mesto, Maribor. Tukaj smo dober mesec in ni slabo, kajne. In prav tako bomo morali obiskati še kakšen kraj.

LAMPREHT: Del javnega interesa so tudi slovenski mediji. Kako ocenjujete slovenske medije v celoti? Ali menite, da se bistveno razlikujejo od ameriških?

YOUNG: Na sploh se mi zdi, da dobro opravljajo svoje delo. Vaš tisk je svoboden, je odprt, opravlja svoje poslanstvo v podpiranju demokracije. Poskuša informirati, poskuša raziskovati. Poskuša igrati vlogo v smislu odgovornosti in jasnosti. To sta dve zadevi za kateri osebno mislim, da sta zelo pomembni. In če vaš tisk primerjam z ameriškim moram reči, da je Amerika resnična izjema v svetu. V tem smislu namreč, da je bila prva država in le nekaj držav je še, ki so v svojo ustavo varno vgradili pravico govora in pravico do tiska. In prav to se mi zdi, da prispeva k izredno aktivnim medijem. Še zlasti, ko gre za raziskovalno poročanje. In tudi v smislu odgovornosti in preglednosti, ki sem ju že prej omenil.

LAMPREHT: Ekscelenca, hvala za pogovor.

YOUNG: Hvala vam in veselim se prihodnjega srečanja z vami.