NOVINARSKO SREDIŠČE

Članstvo Slovenije v NATO s proračunsko-finančnega vidika

NATO obravnavam ne samo kot najoptimalnejšo varianto za našo državo z vidika uresničevanja njenih vojaško-obrambnih in varnostno-političnih ciljev temveč tudi kot njeno razvojno- ekonomsko priložnost in alternativo, ki bi jo bilo izrazito nespametno in neodgovorno pustiti vnemar in/ali jo preprosto ignorirati. S čim lahko poizkusim utemeljiti to tezo? Vsekakor z naslednjimi preverljivimi dejstvi:

1. Morebitni in verjetni vstop Republike Slovenije v NATO kot elitni klub (z redkimi, zanemarljivimi izjemami držav z izrazito poudarjeno geostrateško, globalno-varnostno komponento) gospodarsko najbolj razvitih držav sveta oz., ožje, severno-atlantskega območja, bo posledično pomenil takojšnje izboljšanje njenega splošnega investicijskega ter kreditnega (finančnega) ratinga na svetovnih kapitalskih trgih in finančnih centrih. V percepciji potencialnih investitorjev iz tujine bo Slovenija postala varnejša destinacija njihovih denarnih prihrankov in logično je pričakovati splošen dvig in/ali porast neposrednih tujih investicij, tako portfeljskih kot tudi tipa "greenfield". To dokazujejo praktični primeri starih in novih članic NATO (primer Španije, Grčije, Portugalske in nato Poljske, Češke in Madžarske).

2. Vstop naše države v elitni klub gospodarsko najnajprednejših držav Evrope in sveta pomeni zanjo dostop do kapitala in virov financiranja, za katere lahko logično in utemeljeno pričakujemo da bodo bistveno boljši in cenejši kot dotedaj. Po eni strani je to pričakovana posledica radikalno izboljšanih položajev Slovenije v različnih ratingih, ki reflektirajo stopnjo varnosti in donosnosti naložb potencialnih investitorjev v gospodarstvo naše države, po drugi strani pa gre tudi za posledico splošno znanih kriterijev za članstvo v NATO, ki poleg varstva človekovih pravic, vladavine prava, tržne ekonomije, doseganje obrambno- varnostnih standardov, itd., ipd., vključujejo tudi splošne civilizacijske in demokratične standarde in vrednote, ki neko državo pač definirajo kot demokratično, pravno, razvojno uspešno, socialno, ipd. , druge pa iz tega kroga izključujejo in na ta način limitirajo dinamiko njihovega razvoja in napredka.

3. Članstvo v NATO lahko naši državi zagotovi diametralno drugačno in boljšo pozicijo na področju tako imenovanih protidobav, kjer država-kupec vojaške opreme oz. tehnologije na mednarodnem trgu pogodbeno zaveže izbranega prodajalca le-te, da kupi na domicilnem trgu kupca določene proizvode in storitve, proizvedene s strani gospodarskih subjektov države kupca v razmerju 1:1 ali celo več (v zadnjih obdobjih) v korist kupca. Moderni trendi in trgovinski tokovi zlasti znotraj NATO v vse večji meri dokazujejo tezo, da se klasične protidobave ohranjajo in krepijo predvsem v trgovinskih odnosih razvitih držav - ponudnikov vojaške tehnologije in opreme do držav v razvoju, nerazvitih in držav v tranziciji kot kupcev le-te. V trgovinskih relacijah držav znotraj NATO oz. v okviru "elitnega" kluba gospodarsko najbolj razvitih držav pa namesto klasičnih mehanizmov protidobav vse bolj stopajo v ospredje kapitalsko-lastniške povezave med ponudniki in povpraševalci po vojaški tehnologiji, kjer posamezni marginalni producenti postajajo integralni sestavni del večjih poslovnih sistemov, z definiranimi tržišči, tehnologijo in kadri. Vojaško-industrijski kompleksi, ki dandanašnji nastopajo pred našimi očmi na globalni,mednarodni ravni so ena izmed najbolj značilnih posledic takšnih globalnih razvojnih usmeritev.

Kaj to pomeni za tako imenovano namensko proizvodnjo v Republiki Sloveniji (Iskra, STO, itd.)? Definitivno to pomeni postopno ukinjanje in prenehanje "umiranje na obroke" nekaterih naših firm, ki še niso opustile preživele poslovne filozofije samozadostnosti in navezave izključno na Republiko Slovenijo in njene načrte opremljanja SV in modernizacije obrambnega sistema države, brez lastnih ambicij, zagotoviti si dolgoročen, stabilen razvoj, ob jasno opredeljenih razvojnih in investicijskih načrtih, potrebnih kadrih, znanju, itd. Vstop tujega strateškega partnerja v lastniško strukturo teh podjetij je zato ključni pogoj njihovega obstoja in dolgoročne prosperitete. NATO je že v preteklosti razvil celo serijo mehanizmov kapitalskega povezovanja posameznih delnih vojaško-industrijskih kompleksov držav članic v celoto, z nekaj mega ponudniki najmodernejše vojaške tehnologije, ki je predmet trženja v globalnih okvirih. Za našo državo to pomeni možnost, opcijo za dodatne poslovne iniciative, ki pa, seveda, ne morejo prihajati s strani ožje države in njenih institucij, temveč s strani tistih naših gospodarskih družb s tega področja, ki ne zamujajo in ki se teh (zaenkrat še) opcij tudi zavedajo. Protidobave in posli v tej zvezi so lahko le začetni impulz razrešitve njihovega dolgoročnega poslovnega položaja. Po naši oceni gre tu za več tisoč stabilnih, dolgoročno pozicioniranih delovnih mest, kar je za Republiko Slovenijo absolutno nezanemarljivo. Zavedati pa se moramo, da komparativne prednosti naše države na tem področju (relativno nižji stroški dela, geografska lega z infrastrukturo, industrijska tradicija) počasi kopnijo.

V tej luči predstavlja projekt NATO za našo državo pomemben razvojni impulz in moment in le od nas je odvisno ali ga bomo znali tudi ustrezno izkoristiti.

Teza, ki jo večkrat registriramo pri nasprotnikih našega članstva v NATO, češ da je celotni obrambni proračun Republike Slovenije v funkciji pričakovanega povabila v NATO v Pragi, novembra letos, je absurdna in v celoti zavajajoča. Temelji na podmeni, da gradi naša država svoj obrambni sistem zaradi NATO in ne zaradi svojih lastnih, izvoznih potreb.Teza je, seveda, absurdna in nima nobene zgodovinske, logične in racionalne argumentacije. Nasprotno! Gre za stališče, ki je bilo večkrat izraženo in reflektirano v vrsti javnih nastopov nasprotnikov slovenskega članstva v NATO, da Republika Slovenija svojega lastnega obrambnega sistema v bistvu ne potrebuje, naj torej raje preusmerja svoje razvojne in finančne resurse v "proizvodnjo masla" in nikakor ne v "proizvodnjo topov", če uporabimo klasično staro marksistično metaforo iz druge polovice 19. stoletja. Obrambni sistem, njegov obstoj in razvoj, se torej de facto obravnava kot absolutno nepotrebni atribut moderne, suverene države in državnosti ob vstopu v tretje tisočletje naše ere. V večini primerov ti nasprotniki NATO ne nudijo nikakršnih alternativ pri zagotavljanju nacionalne obrambe in varnosti ter, z večjimi in manjšimi medsebojnimi razlikami, predlagajo nekakšno nedefinirano neutralnost (neuvrščenost?) naše države, enostransko razorožitev v okolju nekakšne neobstoječe, preživete, imaginarne "splendit isolation" in absolutne, časovno neomejene globalne varnosti in miru. Gre torej za percepcijo sveta, ki ne obstaja in tudi za dojemanje NATO, ki ne obstaja oz., ki je obstajal v obdobju hladne vojne in blokovske delitve sveta pred porušitvijo berlinskega zidu in ekspanzijo demokracije v Evropi in globalno. Namenoma (ali pa morda ne ...) zato praviloma spreobračajo konkretne, celotni zainteresirani javnosti znane in javno objavljene statistične podatke o višini in časovni dinamiki gibanja in stanja deležev obrambnih izdatkov v BDP-ih primerljivih držav - članic NATO in kandidatk. Navedeno trditev več kot nazorno ilustrira in dokazuje naslednja preglednica deležev obrambnih izdatkov v BDP po stalnih cenah, kot sledi:

Preglednica št. 1:
Deleži (v odstotkih) obrambnih izdatkov v BDP za članice NATO (v stalnih cenah)

Še bolj analitičen in vsebinsko primerljiv za statistično objektivno presojo obremenitev državnega proračuna z izdatki za nacionalno varnost in obrambo so podatki o višini obrambnih izdatkov na prebivalca v teh državah, kar nazorno kaže naslednja preglednica (podatki v USD), kot sledi:

Preglednica št. 2:
Obrambni izdatki na prebivalca v USD

V primerjavi z analognimi podatki, ki veljajo za našo državo lahko ugotovimo splošno in precej značilno zaostajanje naše države za povprečji, ki veljajo za članice NATO ter v odnosu do primerljivih držav znotraj te institucije. Zato, po našem mnenju, ne drži in je brez stvarne statistične podatkovne podlage ocena nekaterih NATO skeptikov v Republiki Sloveniji o splošni ekspanziji obrambnih izdatkov države ob njenem približevanju tej evroatlantski obrambno- varnostni asociaciji. Vse povedano nazorno ilustrira naslednja preglednica:

Preglednica št. 3:
Bruto domači proizvod, državni proračun, obrambni izdatki RS ter obrambni proračun v letih od 1992 do 2003

-v mio SIT

- v mio USD

KOREKCIJE: