NOVINARSKO SREDIŠČE

Ob dnevu samostojnosti, 26. decembru objavljamo dela slavnostnih govorov predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja

Del slavnostnega govora Dr. Janeza Drnovška:

Z letošnjim Dnevom samostojnosti začenjamo novo desetletje. Danes, lahko trdimo, da na marsikaterem področju že odgovorno odločamo o svoji usodi ter sprejemamo norme in vrednote držav Evropske skupnosti. Torej držav, katerim želimo biti partner in s katerimi želimo v naslednjem desetletju in v prihodnje enakopravno deliti skupno življenje. V preteklem desetletju smo prehodili veliko pot in opravili veliko delo. Otresli smo se spon totalitarnega sistema. Postali smo kredibilna kandidatka za Nato in EU. Postali smo iskan sogovornik mednarodne skupnosti pri reševanju kriznih žarišč v naši neposredni bližini. Uspešno smo zaključili 26 zahtevnih poglavij priprave za prevzem obveznosti polnopravne članice EU. Ostala so nam še tri, zahtevna, ki jih želimo že v naslednjem letu zaključiti ter tako v celoti izpolniti kriterije članice EU. Intenzivne so tudi naše priprave na članstvo v Nato.

Mnoga pričakovanja so izpolnjena. Pa vendar ostaja Slovenija, za kakršno smo se izrekli na plebiscitu, še vedno naš cilj. S članstvom v EU bomo postavljeni pred nove izzive, ki pomenijo prekinitev starih navad in razvad na vseh področjih gospodarskega, socialnega in političnega življenja. Preteklo desetletje nas zdaj zavezuje, da ravnamo enako zrelo, odgovorno, pogumno in razumno. Skupno bomo morali vložiti še veliko naporov, da se bomo kot skupnost in posamezniki otresli spon in razvad, ki nas še spremljajo ter nas od časa do časa opozarjajo, da moramo še veliko narediti.

Utrditi moramo položaj človeka, njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti norme sodobnega tržnega gospodarstva, dopustiti konkurenčnost in odprtost trga ter se osvoboditi vpletanja politike v področja, ki smo jih opredelili kot svobodna ter pričakujemo od njih transparentnost delovanja. Odločno bomo morali zavrniti ozkosrčne pritiske ter se z vsemi sredstvi upreti birokratskim nevarnostim, kot so korupcija, protekcionizem ipd. Prav to je pomemben mejnik, če želimo svojo samostojnost deliti s samostojnimi demokratičnimi evropskimi narodi. Članstvo naše države v EU in Natu kličeta k novemu soglasju vseh, ki jim je bilo po demokratični poti zaupano vodenje države, urejanje javnih zadev. Slovenija potrebuje soglasje za ustvarjanje nove kakovosti življenja, soglasje o odločitvah in dejanjih za nov razvojni zagon, za izstop politike iz prostora, ki pripada strokam in svobodni konkurenci, za vstop politike v svet, ki pripada njej: v svet globalnih razvojnih vprašanj in odgovorov ter njihovih zakonodajnih izpeljav. Država ni nikoli popolna in v celoti v skladu s pričakovanji državljank in državljanov. Vendar mora biti vsaj takšna, da jo bodo imeli za svojo. Slovenija je država svojih ljudi. Naj bo to še bolj. In naj bo to voščilo njej, nam pa zaveza.

Naj ob tej priložnosti čestitam ob prazniku samostojnosti slovenske države ter izrazim svoje globoko spoštovanje in hvaležnost vsem Slovenkam in Slovencem, vsem državljankam in državljanom Slovenije za pogum in za vse, kar smo skupaj dosegli po 26. decembru 1990.

Del slavnostnega govora Boruta Pahorja:

V tem dobrem desetletju zgoščene zgodovine smo že odločili o nekaterih temeljnih zadevah naše skupne usode. Večinoma prav, kar nas uvršča med najbolj uspešne nove demokracije v srednji in vzhodni Evropi. Ampak naše ambicije so že vse od plebiscita višje, najvišje. Po gospodarski razvitosti in socialni solidarnosti, po ravni kvalitete življenja ljudi, se želimo in se moramo primerjati z najboljšimi v Evropi sploh.

Vse te odločitve, pravilne in napačne, vse te izkušnje, so pravzaprav samo še okrepile naše zavedanje, da v tem tekmovalnem svetu lahko zmagujemo samo z odličnostjo in da edino tako lahko zavarujemo našo nacionalno identiteto.

Toda nekatere temeljne, celo nepovratne odločitve so šele pred nami in z njimi novi preizkusi naše zgodovinske zrelosti in tudi enotnosti. Dve strateški zadevi sta tako zelo aktualni, da utegne biti za Slovenijo glede njih prelomno že prihodnje leto - širitev Evropske unije in zveze Nato.

Visoki gostje, gospe in gospodje.

Vem, da glede teh dveh osrednjih vprašanj nismo vsi ljudje enako navdušeni. Pri čemer so razlike v stališčih povsem legitimne. Vendar moram spričo pomembnosti izzivov poudariti, da ne bo šlo samo za pravico, da ima vsak svoje mnenje, temveč tudi za odgovornost, da skupno izberemo pravilno odločitev.

Zdi se namreč zelo verjetno, da bo na praškem vrhu prihodnjo jesen zveza Nato sklenila povabiti Slovenijo v polnopravno članstvo. Tak sklep Slovenije ne sme doleteti premalo pripravljeno, tudi ko gre za stopnjo potrebnega soglasja med ljudmi.

Štejem za dolžnost vseh odgovornih, da se pospeši in razširi javna razprava o tem vprašanju. Edino z odgovori na legitimna vprašanja in kritike bo mogoče okrepiti našo enotnost, da je članstvo Slovenije v Natu za Slovenijo koristno. Ne gre namreč samo za varnostno, ali celo ožje, samo za vojaško vprašanje, temveč za določanje strateškega položaja nove in mlade Slovenije v spreminjajoči se arhitekturi Evrope in svetu.

Glede vključevanja Slovenije v Evropsko unijo želim opozoriti, da je prihodnje leto prelomno, ne samo zaradi pričakovanega in zelo zahtevnega zaključka pogajanj, temveč tudi zaradi sijajne priložnosti, da odpravimo zamudo pri našem bolj samozavestnem ukvarjanju z prihodnostjo Evropske unije same.

Prihodnje leto bo namreč zasedala tako imenovana Konvencija, v kateri bodo sodelovale tudi države kandidatke. Skupaj bomo razpravljali o prihodnosti unije in s tem tudi o naši prihodnosti. Slovenci moramo imeti jasne predstave o tem, v kakšni uniji želimo živeti in k svojim zamislim bomo morali znati pritegniti tudi zaveznike.

Unije ne smemo vzeti kot usodo, na katero ni moč vplivati. To je mogoče in imamo priložnost, ki je ne smemo zamuditi, tudi zato, da bi okrepili zavest, da je to naša unija, ki nam omogoča uspešen razvoj, gospodarsko in socialno varnost, ter krepitev nacionalne identitete v pogojih odprte družbe.

Tudi ustavna razprava, ki se bo začela takoj po novem letu, bo terjala veliko modrosti in široke politične podpore. Morebitne spremembe morajo biti dobro premišljene, to pa zahteva potrpežljivo izmenjavo argumentov in izbiro najboljših.

Tudi sicer se nam bosta strpnost in preudarnost za oblikovanje složnejših stališč o naši preteklosti in prihodnosti bogato obrestovali. To bo še posebej hvaležno v razmerah, ki jim dogodki in procesi po 11. septembru v svetu okoli nas, dajejo novih razsežnosti, varnostnih, političnih, in nenazadnje gospodarskih.

Visoki gostje, gospe in gospodje.

Vse te in druge pomembne odločitve, ki kličejo k čim večji enotnosti, bomo sprejemali v letu, ki bo, spričo predsedniških in lokalnih volitev ter volitev v Državni svet, razumljivo, politično precej razgibano in celo konfliktno. Vendar te okoliščine niso v ničemer izredne, izredna pa mora biti odgovornost vseh, ki vodimo javne zadeve.

Kot predsednik državnega zbora imam čast poudariti, da se poslanke in poslanci odgovornosti za te presoje povsem jasno zavedamo in da smo izkoristili prvo leto tega mandata, ob številnih običajnih nalogah, tudi za to, da pripravimo parlament kot politično stabilen, demokratičen in zaupanja vreden prostor za razprave in odločitve v prihodnjem letu.

Gospe in gospodje,

prihodnje leto utegne biti spet v marsičem prelomno, ali vsaj zelo pomembno. Toda spremembe v tem dinamičnem svetu suvereni, samozavestni in ambiciozni narodi sprejemajo z upanjem, ne s strahom. V tem smislu torej zremo v novo leto s pričakovanjem, da bomo priložnosti zasukali v prid varne in uspešne prihodnosti nas vseh.

Ob tej skupni novoletni želji pa vsak od nas skriva zase in za ljudi, ki jih ima rad najlepše in najboljše upe. Vsem želim, da bi se uresničili v največji meri.

Lep praznični večer voščim in vse dobro v novem letu želim.