Solidarnost za mir
Slavnostni govor predsednika Državnega zbora RS Boruta Pahorja na
slavnostni seji Državnega zbora Republike Slovenije ob vstopu
Republike Slovenije v zvezo NATO
Ljubljana, 7. april 2004
Nedavno sem se v imenu naše države udeležil žalnih svečanosti za
žrtvami terorističnega napada v Španiji. V madridski katedrali je bilo
vse tako zelo spokojno. Toda ljudi ni pretresala samo žalost, temveč
jih je navdajalo tudi upanje. Upanje? Kaj bi v tisti veliki nesreči
sploh lahko vzbujalo upanje? Solidarnost! Številna simbolična
navzočnost zaveznikov in prijateljev je bila za Špance dokaz, da niso
sami. To sporočilo solidarnosti je njih in nas navdalo z veliko močjo.
Bog ve, kje, kdaj in kako nas bo znova preizkušala usoda. Vendar ne
bomo sami. Skupaj bomo zmagali.
Ni nobenega zagotovila za trajnost miru in varnosti. Nihče ni
izključen iz tega tveganja. Bolj, ko je svet povezan, bolj so prazne
utvare o izolaciji, o pobegu pred varnostnimi tveganji. Z izolacijo
jih ni mogoče izključiti, z zavezništvom pa jih je mogoče vsaj
zmanjšati in omejiti. Poleg tega se danes bistveno spreminjajo viri
ogrožanj. Za njihovo preprečitev ni čudodelnih formul. A nekaj je
gotovo. V obrambi demokratičnih načel smo skupaj močnejši in
uspešnejši.
Mir in varnost ostajata tudi na začetku tretjega tisočletja nikoli
do konca rešeni vprašanji. Ne za globalen svet, ne za združeno
Evropo. Na globalni ravni sicer Organizaciji združenih narodov ni
mogoče odrekati pomena za ohranitev relativnega svetovnega miru ter
odpravljanje vseh vrst prevlade in neenakosti. Vendar njena stvarna
avtoriteta in omejena pristojnost ne zagotavljata, da bo za mir v
prihodnje OZN odločilna. Če v razumnem roku ne bo usmerjenih sprememb
za odpravo krize pri upravljanju svetovnih zadev, bomo priče
nenadzorovanim. Zato Slovenija podpira reformo OZN in povečanje njene
globalne moči.
Je vprašanje miru in varnosti kaj manj aktualno za združeno Evropo?
Kdo utegne reči, da se Evropejci, sprva samo zahodni, sedaj tudi mi,
bolj kot miru in varnosti posvečamo vprašanjem vsestranskega napredka
in blaginje ljudi. Ja, seveda se, ampak zakaj? Zato, ker sta mir in
varnost bila, sta in bosta zavarovana z močno obrambno zvezo velike
večine teh držav, z zvezo NATO. Zveza Nato je trden temelj evropskega
miru, na katerem Evropejci varno in bolj brezskrbno gradimo skupno
prihodnost. Solidarnost - politična, socialna, vojaška - solidarnost
nam daje upanje in vero v to prihodnost.
Slovenci smo že del te prihodnosti. Zato ker smo se sami tako
odločili. Najprej na prvih demokratičnih volitvah, potem na plebiscitu
o samostojnosti Slovenije in končno na lanskem referendumu o njeni
vključitvi v EU in Nato. Te naše odločitve so bile smiselno povezane
in so imele skupno stremljenje; dokončno umestiti Slovenijo v krog
razvitih in varnih držav. S suvereno politično voljo naših ljudi nam
je to sedaj tudi uspelo.
Kdo bi vzkliknil, da smo na cilju. Ne, na novem začetku smo. Mi smo
v bistvu v tem vmesnem času samo odpravili zgodovinske zamude. Dosegli
smo samostojno državo, postavili demokratične ustanove, razvili tržno
gospodarstvo in tako naprej. In smo torej kot nacija in kot država
postali primerljivi z razvitim in varnim svetom tako, da smo se mu
sedaj lahko končno priključili. Mi smo si vzeli pravico zase, zdaj pa
smo si, z vstopom v EU in Nato, naložili tudi odgovornost za druge. In
drugi za nas. Kot sem poudaril, za solidarnost gre.
Ko so naši ljudje pred letom dni na referendumu odločali o vstopu v
Nato so dobro vedeli, da gre pri obrambni zvezi za vzajemne
obveznosti. Da bomo mi, če bo potrebno, takoj deležni zavezniške
pomoči, a da jo bomo tudi dolžni nuditi, če jo bodo potrebovali
drugi. Z nekega politično psihološkega vidika je bila to za Slovence
izzivalna izbira; tisti, ki nam radi pripišejo sebičnost, so
pričakovali, da bomo izbrali namišljen svet izolacije, v katerem naj
bi bili skriti in neopaženi od vseh sort zunanjih nevarnosti. Ki naj
nas bi pustile na miru, če se ne bomo ukvarjali z njimi. Toda ljudje
so izbrali premišljeno in odgovorno. Vedo, kakšen je realen svet
moči. Dobro je imeti zaveznike in prijatelje, dobro in prav si je
medsebojno pomagati pri zaščiti skupnih demokratičnih vrednot. Zato
smo izbrali solidarnost.
Zveza NATO je pomembna za mir in varnost. Tako, kot se spreminja
svet, se spreminja tudi njegovo ogrožanje. Zato se spreminja tudi
zveza NATO. Mi bomo poslej aktivni del teh sprememb in moramo imeti
odnos do njih. Glede tega imamo zdaj pravico in dolžnost. Za nas je
važno, da nujna in koristna poglobitev vojaškega in zunanjepolitičnega
sodelovanja evropskih držav ne bi ogrozila atlantskega zavezništva,
dobrih odnosov z Združenimi državami. Razumljivo je, da bo morala
Evropa, če bo hotela biti svetovni igralec, prevzeti nase večje breme
vojaške zadostnosti. Vendar je v skupnem interesu vseh držav zveze
NATO, tudi evropskih, da se ti procesi znotraj zveze odvijajo na
harmoničen način in krepijo, ne pa omejujejo njeno skupno moč in
vpliv. Tudi v svetovnih zadevah.
Slovenija se bo, kot enakopravna med 26 članicami, seveda posvečala
vsem aktualnim zadevam zavezništva. Največ pa lahko pripomore s svojim
znanjem in izkušnjami za okrepitev miru, varnosti in napredka v svoji
soseščini, na Balkanu. Rad bi poudaril, da so naša vrata za
predstavnike teh držav , ki v tranzicijo po koncu nedavne vojne šele
stopajo, na široko odprta za naše izkušnje. Parlamentarna vrata še
prav posebej. Vesel sem, ko naletimo glede teh naših prizadevanj na
veliko podporo pri zaveznikih, pri predstavnikih držav v tej regiji pa
na hvaležnost in sodelovanje.
Torej - vprašanja stabilnosti v soseščini in vsa druga vprašanja so
sedaj tudi naše zadeve. Tega se zavedamo. Našim ljudem, ki jih
predstavljamo in našim zaveznikom, s katerimi sedaj enakopravno
sodelujemo pa s tega mesta sporočamo vso našo pripravljenost za delo v
korist skupnega miru, varnosti in vsestranskega napredka.
|
