Minister dr. Rupel na konferenci o varnostni politiki v Munchnu
2. februar 2002
Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel
se je med 1. in 3. februarjem udeležil 38. konference o varnostni
politiki v Munchnu, ki jo je organiziral Sklad Herberta Quanta. Iz
Slovenije se je konference udeležil tudi minister za obrambo dr. Anton
Grizold.
Minister Rupel je v soboto, 2. februarja sodeloval v razpravi na
temo "Mednarodni terorizem, Evropa in svet". Poudaril je potrebo po
širitvi območja varnosti in stabilnosti, zato je dejal, da je potrebno
razmišljati o širitvi Evroatlantskih organizacij, tako po Praškem vrhu
kot tudi po naslednji širitvi EU. Slovenija je kandidatka za članstvo
v EU in NATO, je del širitvenega procesa in ne želi biti vzhodna meja
Zahoda. Zato podpiramo nadaljevanje širitve območja stabilnosti in
varnosti. Pri tem procesu moramo podpirati tudi razvoj zmernih in
modernih muslimanskih komponent v naši bližini, je dejal.
V nadaljevanju govora, ki je bil tudi razdeljen udeležencem, je
poudarjeno, da so tragični dogodki 11. septembra pokazali, da danes
nobena država, pa naj ima še tako vrhunsko razvit obrambni sistem, ni
varna pred grožnjami mednarodnega terorizma. Danes se soočamo s
t.i. "novim terorizmom", pojavom, na katerega so nekateri ameriški
politologi, ki se ukvarjajo s problematiko islamskega fundamentalizma,
opozarjali že po prvem napadu na World Trade Center 1993. Zastopniki
"novega terorizma" izvrstno obvladajo raznovrstne načine bojevanja,
večinoma pa jih druži fanatična vera v islam. Da predstavljajo
mednarodni teroristi pod zaščito afganistanskih talibanov resno
grožnjo za svetovni mir, je že na prejšnji münchenski konferenci
opozoril ruski obrambni minister Sergej Ivanov.
Poudarjena religiozna komponenta daje mednarodnemu terorizmu še
posebno nevarno razsežnost, saj gre za spretno manipulacijo z
religioznimi čustvi ljudi, kar ima lahko nepredvidljive mobilizacijske
učinke. Boj proti mednarodnemu terorizmu ni boj proti islamu, ampak
boj proti ekstremistom, ki svoje cilje poskušajo uresničiti s
terorističnimi sredstvi. Zelo pomembno je, da mednarodna skupnost
stoji na stališču, da noben narod sam po sebi ni terorističen, odločno
pa je potrebno obsojati ekstremistične elemente. Kot ugotavlja
francoski filozof Bernard-Henri Lévy, poteka danes boj za širitev
razsvetljenstva v islamskem svetu. Zahodna civilizacija, ki izhaja iz
razsvetljenstva, velja v očeh islamskih teroristov za smrtnega
sovražnika, saj širitev razsvetljenstva na islamski svet ogroža njihov
obstoj.
Minister dr. Rupel je povedal, da se je Slovenija hitro odzvala na
spremenjeno varnostno-politično situacijo po 11. septembru in se je
vključila v antiteroristično koalicijo. Že od vsega začetka je
Slovenija podpirala idejo, da je potrebno vzpostaviti čim širšo
globalno koalicijo proti terorizmu. Takšno stališče so zastopale tudi
ZDA kot glavna vojaška sila v boju proti terorizmu. Slovenija tudi
pozdravlja dejstvo, da je bil v tem boju vzpostavljen poglobljen
partnerski odnos med ZDA in Rusijo.
Pri delovanju svetovne antiteroristične koalicije je zelo pomembna
vloga Združenih narodov. Moramo sodelovati, da okrepimo Združene
narode kot osrednjo organizacijo, ki varuje svetovni mir. Varnosti
namreč ne moremo doseči z izolacijo, ampak le s sodelovanjem med
narodi. Samo z upoštevanjem načela mednarodne solidarnosti lahko
uspešno kljubujemo mednarodnemu terorizmu. V sodobnem svetu je varnost
kolektivna, ali pa je ni.
Boj proti terorizmu ne sme biti izgovor za kršenje človekovih
pravic.
Boj proti terorizmu pa je ponovno postavil v ospredje sodelovanje
na varnostnem področju med NATO in državami EU. Slovenija pozdravlja
dejstvo, da EU pospešeno gradi nove varnostne strukture. NATO, ki
nosi glavno breme novih varnostnih-političnih izzivov v svetu,
potrebuje močnega partnerja, zato je močna Evropa tudi v njegovem
interesu. Širitev NATO in EU sta komplementarna procesa, ki imata
skupni cilj: okrepitev varnosti in stabilnosti v Evropi. Slovenija si
prizadeva, da bi postala članica EU in NATO, saj bo s članstvom v teh
organizacijah dosegla najvišjo stopnjo varnosti. Hkrati se zaveda, da
bo s tem morala prevzeti nase tudi večji delež odgovornosti za
ohranjanje miru v svojem okolju. Želimo biti kredibilen in zanesljiv
partner, ki se bo znal v okviru evroatlantskih varnostnih struktur
učinkovito odzivati na varnostne izzive 21. stoletja.
Ob robu konference se je minister dr. Rupel srečal z nekaterimi
ameriškimi senatorji, med njimi Josephom Liebermanom, z novo estonsko
zunanjo ministrico Kristino Ojuland, avstrijsko zunanjo ministrico
Benito Ferrero-Waldner, z Brucom Jacksonom iz ameriškega Odbora za
NATO, z bavarskim ministrskim predsednikom Edmundom Stoiberjem, s
članom Evropskega parlamenta Elmarjem Brokom, z latvijskim zunanjim
ministrom Indulisom Berzinsom in številnimi drugimi.
|
