Vloga Nata in njegovih partneric v Bosni in Hercegovini in okrog nje
Države članice zavezništva so se v okviru Severnoatlantskega sveta
vedno posvetovale o vseh dogodkih, kjerkoli so se zgodili, če so o
njih menile, da vplivajo na njihovo varnost. Kljub temu pa dolga leta
niso predvidevale nikakršne dejavnosti izven območja, določenega s
Severnoatlantskim sporazumom. Zato je bil eden od najpomembnejših
vidikov preobrazbe Nata njegova odločitev iz leta 1992, da bo podprl
dejavnosti za ohranjanje miru, ki se izvajajo pod okriljem
Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ali Združenih
narodov. Tako je Nato med letoma 1992 in 1995 v podporo resolucij, ki
jih je Varnostni svet OZN sprejel v zvezi s spopadi na območju
nekdanje Jugoslavije, izvedel številne opazovalne operacije in
operacije za uveljavitev spoštovanja določil omenjenih resolucij.
Konec leta 1995 so bile ustanovljene mednarodne sile pod vodstvom
Nata, ki so na temelju pooblastila OZN začele uresničevati vojaški
vidik Bosanskega mirovnega sporazuma. Sile za uresničitev Ifor
(Implementation Force) so končale svoje delo decembra 1996, zamenjale
pa so jih po obsegu manjše sile za stabilizacijo Sfor ( Stabilisation
Force).
Po razpravi z državami, ki niso članice Nata in so prispevale svoje
enote k silam za stabilizacijo, je Severnoatlantski svet februarja
1998 napovedal, da je Nato pod pogojem, da bo dobil pooblastilo
varnostnega sveta OZN, pripravljen organizirati in voditi mednarodne
sile za nadaljevanje dela v Bosni in Hercegovini tudi po izteku
mandata sil za stabilizacijo Sfor junija 1998. Nove sile so obdržale
ime Sfor, kar kaže na nadaljnjo potrebo po stabilizaciji razmer v
Bosni in po vzpostavitvi temeljev za trajni mir v regiji.
|