Kaj kdo dela
Odločajo države članice! Politiko Nata oblikujejo vlade držav
članic zavezništva, odločitve pa se sprejemajo v okviru
Severnoatlantskega sveta. O dejavnostih zavezništva, ki vključujejo
partnerske države (npr. mirovne operacije ali program Partnerstvo za
mir), teče razprava z vpletenimi vladami, odločitve pa se sprejemajo v
ustreznih forumih, kot so Evroatlantski partnerski svet, Stalni skupni
svet Nato-Rusija in Komisija Nato-Ukrajina. Isto velja za dejavnosti,
ki potekajo v okviru Sredozemskega dialoga: o njih s sodelujočimi
državami razpravljajo v skupini za sredozemsko sodelovanje.
Generalni sekretar Nata je odgovoren za podpiranje in usmerjanje
procesa posvetovanj in sprejemanja odločitev v celotnem
zavezništvu. Generalni sekretar je predsednik Severnoatlantskega sveta
in drugih glavnih odborov ter prek svojega predsedništva pomembno
vpliva na proces odločanja. Predlaga lahko teme za razpravo in izrabi
svoj položaj neodvisnega in nepristranskega predsednika za usmerjanje
razprave v smeri konsenza, ki je v interesu celotnega
zavezništva. Nima pa pooblastil za samostojno sprejemanje političnih
odločitev in lahko v imenu Nata deluje samo do stopnje, o kateri se
sporazumejo vlade držav članic. Generalni sekretar je glavni
predstavnik zavezništva v bilateralnih odnosih Nata s posameznimi
vladami ali v Natovih stikih z drugimi mednarodnimi
organizacijami. Razen tega je tudi glavni predstavnik zavezništva v
njegovih stikih s tiskom in mediji.
Natovo vojaško strukturo nadzira Vojaški odbor, ki je najvišja
vojaška oblast v zavezništvu, čeprav je tudi ta odbor politično
podrejen Severnoatlantskemu svetu. Vojaški odbor sestavljajo načelniki
generalštabov oboroženih sil držav članic ali vojaški predstavniki
držav članic v Natu. Ta organ zagotavlja vojaške nasvete zavezništvu,
razen tega pa je pristojen tudi za usmerjanje glavnih poveljnikov
Nata. Takšna poveljnika sta dva, in sicer vrhovni poveljnik
zavezniških sil v Evropi (Supreme Allied Commander Europe, SACEUR), ki
ima sedež v Monsu v Belgiji, in vrhovni poveljnik zavezniških sil na
Atlantiku (Supreme Allied Commander Atlantic, SACLANT), ki ima bazo v
Norfolku v Virginiji v Združenih državah Amerike.
Odgovornost obeh glavnih poveljnikov Nata je, ugotavljati in
zahtevati sile, ki bi jih potrebovala za izpolnitev svojih nalog,
pripravljati obrambne načrte za svoje območje ter svetovati političnim
in vojaškim oblastem Nata o zadevah, ki sodijo v njuno
pristojnost. Vsak glavni poveljnik poveljuje tistim vojaškim silam, ki
so jih države članice dale na voljo Natu, končno pa je odgovoren za
obrambo območja, ki ga pokriva njegovo poveljstvo. Na temelju svojih
pooblastil je odgovoren za opredeljevanje potreb po silah ter za
razporejanje in vojaške vaje sil, ki bi bile v primeru krize pod
njegovim poveljstvom. Razen tega je odgovoren tudi za razvoj
zmogljivosti in za ohranjanje pripravljenosti sil, kar je potrebno za
njihov prispevek k razreševanju kriz ter izvajanju mirovnih in
humanitarnih nalog.
Poročila in priporočila za odločitve o sestavi in razporeditvi
svojih sil in o njihovi podpori ter pravzaprav o vsaki zadevi, ki bi
lahko vplivala na njuno zmožnost izpolnjevanja odgovornosti, oba
poveljnika posredujeta Natovemu Vojaškemu odboru in nazadnje tudi
političnim oblastem zavezništva. Poveljnika postavljata standarde za
organiziranje, urjenje, opremljanje, materialno vzdrževanje in
ohranjanje bojne sposobnosti svojih sil ter z izvajanjem vaj in
ocenjevanjem zagotavljata, da so njune sile sposobne izpolniti svoje
vloge. Pod poveljstvom vsakega poveljnika in v okviru Partnerstva za
mir se organizirajo tudi številne oblike vojaškega sodelovanja in
programi skupnih urjenj ali vaj z Natovimi partnerskimi državami.
|
