PUBLIKACIJE

Zakaj torej Nato vabi še več držav, naj postanejo članice zavezništva

Nato je zavezništvo, ki temelji na partnerstvu. Ko je bilo ustanovljeno (leta 1949), je bilo partnerstvo namenjeno zagotavljanju varnosti med desetimi evropskimi in dvema severnoameriškima državama. Pozneje se je članstvo zavezništva povečalo na 16 držav. Zavezništvo še danes svojim članicam zagotavlja varnost, vendar pa si tudi prizadeva, zagotavljati varnost in stabilnost na celotnem evroatlantskem območju. Kot del tega procesa je zavezništvo povabilo še tri države, naj se mu pridružijo, ostalo pa bo odprto tudi za druge. Nadalje tudi razvija daljnosežno partnerstvo za zagotavljanje stabilnosti in miru med 44 državami, ki pripadajo Evroatlantskemu svetu za sodelovanje.

Zgodovina ponuja številne nauke. Uči nas, da demokratične družbe ne ogrožajo druga druge. Drugim državam ne skušajo vsiliti svojega načina življenja in si ne prizadevajo, razširiti svoje ozemlje z uporabo vojaške sile. Nasprotno, demokratične družbe so stabilne in nudijo možnosti za napredek in gospodarski razvoj. Stabilnost, ki jo je zagotavljal Nato, je zahodni Evropi omogočila, da je po 2. svetovni vojni ponovno dosegla blaginjo. Danes je koristi te naložbe deležna vsa Evropa. Stabilnost prinaša zaupanje in predvidljivost. Ta dva dejavnika pa v zameno pomagata pritegovati naložbe, brez katerih nedavno demokratizirane države nimajo prihodnosti, razen tega pa so te naložbe nujne za gospodarski napredek in blaginjo vse Evrope.

Vloga zavezništva pri ohranjanju miru in stabilnosti v Evropi je evropskim državam omogočila vlaganja v lastno prihodnost in privabila dodatne naložbe iz vsega sveta. Od te vloge niso imele koristi le države članice zavezništva, ampak je vzbudila upanje in prinesla napredek vsej Evropi.

Danes transatlantsko partnerstvo, ki ga predstavlja Nato, z odpiranjem širokih novih področij sodelovanja med veliko večjim številom držav na evroatlantskemu območju prinaša še več neposrednih prednosti.

Za države, ki se pripravljajo na članstvo, ima zavezništvo poseben pomen. Vsaka od njih je imela težko zgodovino in vrsto let omejeno politično izbiro. Toda v zadnjih letih so se te države soočile s številnimi težkimi odločitvami. Ena od najpomembnejših je bila odločitev o njihovi prihodnji vlogi pri organiziranju evropske varnosti. Kolikšna stopnja sodelovanja jim najbolj ustreza?

Odgovornost za evropsko varnost ni omejena na sedanje ali prihodnje članice zavezništva. Kot partnerice Nata in na druge načine prispevajo k varnosti tudi številne druge države. Kljub temu pa članstvo v atlantskem zavezništvu prinaša posebno odgovornost. Razen obveznosti, ki jih do drugih članic zavezništva sprejme s podpisom Severnoatlantskega sporazum, vsaka država članica nosi del odgovornosti za skupno obrambo ter za ohranjanje miru in varnosti, kar je v interesu celotne mednarodne skupnosti. To je še razlog več, da številne od nedavno demokratiziranih držav želijo postati članice Nata. Sprejeti hočejo svojo vlogo. Na temelju tesnega sodelovanja z zavezništvom - kot njegove članice ali aktivne partnerice - znova zahtevajo pravico, biti v središču evropskega razvoja, in sprejemajo tako prednosti kot obveznosti, ki iz tega izhajajo.