PUBLIKACIJE

Pobuda Partnerstvo za mir

Partnerstvo za mir je ključni dejavnik razvoja novega varnostnega razmerja med zavezništvom in partnerskimi državami. Partnerstvo za mir razširja in krepi politično in vojaško sodelovanje v vsej Evropi, utrjuje stabilnost, zmanjšuje grožnje miru in vzpostavlja zaupanje. S podpiranjem duha praktičnega sodelovanja in privrženosti demokratičnim načelom, na katerih temelji zavezništvo, pa je okrepilo varnostne odnose.

27 držav članic Partnerstva za mir (PzM)

Albanija - Armenija - Avstrija - Azerbajdžan - Belorusija - Bolgarija - Češka - Estonija - Finska - Gruzija - Kazahstan - Kirgizistan - Latvija - Litva - Madžarska - Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija - Moldavija - Poljska - Romunija - Rusija - Slovaška - Slovenija - Švedska - Švica - Turkmenistan - Ukrajina - Uzbekistan

Sodelovanje v okviru Partnerstva za mir pomaga krepiti varnost na številne načine:

• Pomaga zagotavljati večjo preglednost obrambnega načrtovanja držav in njihovih obrambnih proračunov.
• Krepi demokratični nadzor nad obrambnimi silami.
• Sodelujočim državam pomaga ohranjati njihovo zmogljivost in pripravljenost za prispevek k mirovnim operacijam.
• Partnerskim državam omogoča, da prek skupnega načrtovanja, urjenja in izvajanja vojaških vaj razvijajo sodelovanje z zavezništvom, razen tega prispeva tudi k njihovi sposobnosti za sodelovanje pri ohranjanju miru ter pri izvajanju nalog iskanja in reševanja in drugih humanitarnih nalog.
• Sodelovanje v okviru PzM pomaga vojaškim silam partnerskih držav pri skupnem delovanju tako z vojaškimi silami drugih partnerskih držav kakor z vojaškimi silami držav članic Nata.
• PzM partnerskim državam olajšuje udeležbo na čedalje večjem številu področij sodelovanja v okviru zavezništva, vključno z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami, odpravljanjem posledic takšnih nesreč ter z znanstvenimi in ekološkimi programi.
• Izboljšanje odnosov in povečanje preglednosti, ki ga je spodbudilo PzM, je okrepilo sodelovanje med partnerskimi državami in prispevalo k razrešitvi dolgotrajnih sporov med njimi.
• Okvirni dokument PzM vsebuje obveznost Nata, da se posvetuje s katerimkoli aktivnim udeležencem partnerstva, če ta partner zazna neposredno grožnjo svoji ozemeljski celovitosti, politični neodvisnosti ali varnosti.

Navedeni dosežki nimajo le teoretičnega pomena, ampak so že imeli tudi neposredni praktični pomen. PzM je močno olajšalo oblikovanje mednarodnih sil za uresničitev Ifor, ki so bile ustanovljene za pomoč pri uresničevanju vojaških določil Bosanskega mirovnega sporazuma, danes pa neposredno prispeva k delovanju sil za stabilizacijo Sfor, v katerih pod vodstvom Nata sodeluje približno 22 nečlanic zavezništva.

Da je bilo PzM omogočeno učinkovito delovanje, niso bila potrebna velika sredstva. Čeprav je Partnerstvo izzvalo širok odmev po vsej Evropi, ne zaposluje številčne birokracije in ne zaseda dragih prostorov. Predstavniki partnerskih držav sodelujejo v Enoti za koordinacijo Partnerstva (Partnership Coordination Cell, PCC) v Monsu v Belgiji, ki usklajuje vojaške dejavnosti PzM. Razen tega imajo partnerske države na sedežu Nata v Bruslju še vsaka svojo diplomatsko misijo ali urad za zvezo. Vsaka takšna misija ali urad je imel pomembno vlogo pri zagotovitvi uspeha PzM.

PzM, ki ga je Nato ustanovil leta 1994, je do danes postalo stalnica evropske varnosti. Zaradi nadaljnje krepitve programa PzM so bile spomladi 1997 sprožene nove pobude, ki so občutno povečale operativno vlogo programa, okrepile vlogo političnih posvetovanj znotraj programa in partnerskim državam zagotovile večje možnosti za sodelovanje pri načrtovanju dejavnosti PzM in pri odločanju o njih. Okrepitev programa PzM ta program neposredno vključuje v splošni okvir Evroatlantskega partnerskega sveta, hkrati pa ohranja njegov razpoznavni značaj. Poleg tega pa povečuje tudi obseg regionalnega sodelovanja.