Nekatere prednosti članstva v zavezništvu
Najočitnejša prednost članstva v zavezništvu je okrepitev varnosti
in stabilnosti države članice. Še posebej pomembno pa je dejstvo, da
članstvo prinaša jamstvo, na katerem je utemeljen Severnoatlantski
sporazum, to je: članice si bodo v primeru oboroženega napada na
katerokoli od njih med seboj individualno ali kolektivno
pomagale. Članstvo zagotavlja, da se nobena država članica pri
spopadanju s temeljnimi varnostnimi izzivi ni prisiljena zanesti le na
lastne napore in gospodarske vire. Kljub temu pa se nobena država ne
odreče pravici, izpolnjevati svoje obveznosti do svojih državljanov,
in vsaka je še naprej odgovorna za lastno obrambo. Nato ne dela tega
namesto njih, ampak jim samo zagotavlja način, da to storijo
skupaj. Zavezništvo državam članicam dejansko omogoča, da svoje
bistvene nacionalnovarnostne cilje uresničujejo prek kolektivnega
prizadevanja. Tako pri državah članicah, ne glede na razlike v
njihovem položaju ali na njihovo relativno vojaško zmogljivost,
nastaja občutek enake stopnje varnosti, ki prispeva k njihovi celotni
stabilnosti.
Čeprav se je v okviru zavezništva mogoče posvetovati o kateremkoli
vprašanju, ne prihaja do poseganja v notranje zadeve posameznih držav
članic. Države na forumih zavezništva ne sprožajo vprašanj, ki so
povsem notranjepolitične narave. Prednosti članstva v zavezništvu
imajo pomembno vlogo v primerih nesoglasja ali spora med državami
članicami, čeprav zavezništvo ni oblikovano tako, da bi lahko
neposredno posegalo v odnose med članicami. To tudi ni njegov
namen. Če želijo, lahko države članice sprejmejo ponujeno posredovanje
generalnega sekretarja Nata.
Toda ne glede na okoliščine lahko vpletene države uporabijo svoje
izkušnje o sodelovanju in skupnem delu znotraj istega zavezništva,
prav tako pa se lahko, medtem ko iščejo rešitve za bolj neposredne
probleme, še naprej opirajo na zunanjo varnost, ki jim jo zagotavlja
Nato. Podobne prednosti veljajo tudi za partnerstvo z Natom, saj je
Nato nekaterim partnerskim državam že pomagal pri razrešitvi starih
regionalnih problemov.
Države članice imajo korist tudi od usklajenega nastopanja na
drugih mednarodnih forumih. Redni, pristni stiki med državami
članicami - tako vsakodnevni v okviru Nata kot tudi med državnimi
prestolnicami - ter navada posvetovanj med njihovimi vladami
prispevajo k vplivu in vlogi vsake države v njenih celotnih
mednarodnih odnosih. Tovrstni stiki in posvetovanja državam članicam
zelo koristijo v času težav ali nesoglasij; omogočajo jim uporabo
skupne zaloge medsebojnega razumevanja in spoštovanja, kar jim pomaga
odkrivati vzajemno sprejemljive rešitve in sprejemati skupne
odločitve. Državam članicam tudi omogočajo, da začnejo pogajanja v
okviru drugih mednarodnih forumov na temelju poprejšnjega poznavanja
stališč svojih zaveznic in pogosto dobro usklajenih političnih
ciljev. Tako so se bile na primer v bilateralnih in multilateralnih
pogajanjih o uravnavanju oboroževanja (arms control) in o
razoroževanju države članice pogosto sposobne sporazumeti o skupnih
stališčih in uskladiti svoje pobude na takšen način, da so postale te
pobude močnejše in prepričljivejše. Države, ki so se odločile za
dejavno sodelovanje z Natom, si prek Partnerstva za mir in drugih
oblik sodelovanja z zavezništvom zagotavljajo tudi večjo vlogo in
možnost vpliva v mednarodnih zadevah.
|
