Sredozemski dialog
Varnost v Evropi je neizogibno tesno povezana z varnostjo in
stabilnostjo v Sredozemlju. Sredozemska razsežnost je pravzaprav ena
od številnih ključnih sestavin evropske varnosti. Zato je Nato leta
1994 sprožil dialog s šestimi državami tega območja: z Egiptom, z
Izraelom, z Jordanijo, z Mavretanijo, z Marokom in s Tunizijo. Cilj
zavezniškega Sredozemskega dialoga je odpraviti morebitne napačne
predstave o Natu in s pomočjo večje preglednosti, razprav in
sodelovanja vzpostaviti zaupanje med državami. Ta dialog je del
splošne strategije za krepitev regionalne stabilnosti s pomočjo
ukrepov, ki so usmerjeni k izboljšanju medsebojnega razumevanja in k
omogočanju sodelujočim državam, da na področjih skupnega interesa
vzpostavljajo z zavezništvom dialog in sodelovanje.
Na ministrskem srečanju Severnoatlantskega sveta 29. maja 1997 v
Sintri na Portugalskem so zunanji ministri članic Nata ponovno
poudarili pomen, ki ga pripisujejo varnosti in stabilnosti v
Sredozemlju, in soglašali z nadaljnjo poglobitvijo Natovega dialoga z
državami tega območja. Priporočili so ustanovitev novega odbora, ki bo
podrejen Severnoatlantskemu svetu in bo v celoti odgovoren za
izvajanje dialoga. Tako so pozneje predsedniki držav in vlad na
madridskem vrhunskem srečanju ustanovili Skupino za sredozemsko
sodelovanje, ki je v celoti odgovorna za nadaljnji razvoj dialoga.
- Pobuda, ki jo je Nato sprožil prek Sredozemskega dialoga, ne podvaja, ampak
dopolnjuje in krepi druge bilateralne in multilateralne ukrepe za izboljšanje dejavnosti
sodelovanja in posvetovanja, poleg tega pa prispeva k večji usklajenosti teh
dejavnosti.
- Sredozemske države partnerice dobivajo možnosti za politični dialog, pa tudi
priložnost za sodelovanje v Natovih programih na področju znanosti, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, informiranja in izobraževanja ter za sprožanje
dejavnosti v zvezi z uravnavanjem oboroževanja in razreševanjem kriz. Dialogu so bile
dodane tudi nekatere vojaške dejavnosti.
- Glede udeležencev in vsebine je Sredozemski dialog razvojno naravnan. Tako dopušča
sodelovanje tudi drugih sredozemskih držav in predvideva nova področja sodelovanja.
- Dialog temelji na nepristranskih in nediskriminatornih bilateralnih stikih vseh šestih
držav z zavezništvom.
|
