Kaj se vsak dan dogaja na sedežu Nata
Sedež Nata v Bruslju je politični sedež zavezništva in stalno
domovanje Severnoatlantskega sveta. V stavbah sedeža imajo svoje
prostore delegacije držav članic. Vsaka delegacija ima vodjo
delegacije ali stalnega predstavnika, pa tudi nacionalnega vojaškega
predstavnika, vsakega od njih pa podpira osebje, sestavljeno iz
civilnih in vojaških svetovalcev in uradnikov, ki zastopajo svojo
državo v različnih Natovih odborih. Na sedežu Nata imajo diplomatsko
misijo ali urad za zvezo tudi številne Natove partnerske države.
V isti stavbi so poslovni prostori generalnega sekretarja,
mednarodnega osebja, predsednika Natovega Vojaškega odbora in
Mednarodnega vojaškega osebja ter številnih Natovih agencij,
pristojnih za specializirana področja, kot sta standardizacija ali
komunikacije. Skupaj je v Natu stalno zaposlenih približno 3150 oseb,
od česar jih je okoli 1400 članov državnih delegacij ali diplomatskih
misij in uradov za zvezo, okoli 1300 civilnih članov mednarodnega
osebja ali agencij, približno 450 pa je vojaških ali civilnih članov
Mednarodnega vojaškega osebja.
V glavni stavbi sedeža Nata so poleg pisarn in konferenčnih dvoran
še knjižnica, prodajalna časopisov, banka, pošta, turistična agencija,
frizerski salon, restavracija in samopostrežna restavracija. Na drugi
strani parkirišča je športno-družabni center, namenjen vsem
uslužbencem Nata. Vsako leto se sestankov Nata udeležijo številni
uradniki in strokovnjaki iz državnih prestolnic, razen tega pa Nato
letno obišče skoraj dvajset tisoč obiskovalcev iz držav članic in
partnerskih držav, ki so povabljeni zato, da se seznanijo s politiko
in cilji zavezništva.
Najpomembnejši organ Nata je Severnoatlantski svet. Obstajajo pa še
številni drugi odbori, ki razpravljajo o posebnih vidikih Natove
politike in oblikujejo predloge, o katerih končno odloča
Severnoatlantski svet ali kak drug nadrejeni organ. Na vojaški strani
je najvišji organ Vojaški odbor. Naslednji je Politični odbor, ki se
redno sestaja na različnih hierarhičnih ravneh in Severnoatlantskemu
svetu svetuje v zvezi z najpomembnejšimi tekočimi političnimi
vprašanji, ki vplivajo na politiko zavezništva. Nadalje obstaja Odbor
za obrambne ocene, ki nadzira proces posvetovanj za določitev obsega
vojaške sile, ki jo bodo države članice v naslednjem planskem obdobju
dale na voljo Natovi integrirani vojaški strukturi. Odbor za
infrastrukturo preučuje predloge za skupno financiranje naprav, ki jih
uporabljajo Natove sile. Gospodarski odbor se osredotoča na vprašanja
gospodarskega razvoja, ki neposredno vplivajo na varnostno
politiko. Odbori za proračun posredujejo Severnoatlantskemu svetu
svoje predloge za stroškovno učinkovito razpolaganje s civilnim in
vojaškim delom Natovega proračuna, v katerega prispeva vsaka država
članica.
Proces posvetovanj med predstavniki držav članic, ki je podlaga za
oblikovanje politike in odločitev, nastopa v celotni paleti dejavnosti
zavezništva. Tako obstaja konferenca direktorjev državnih programov
oboroževanja, ki se sestaja zaradi obravnave političnih, gospodarskih
in tehničnih vidikov razvoja ter zaradi nabave opreme za potrebe
Natovih sil. Na področju informiranja se Odbor za informiranje in
kulturne stike osredotoča na informacijske programe, ki so namenjeni
krepitvi poznavanja in razumevanja Nata in njegove politike. Na drugih
področjih lahko obravnavana vprašanja zadevajo znanstveno dejavnost
zavezništva in njegove ekološke programe. Odločitve o vprašanjih s teh
področij sprejemata Odbor za znanost in Odbor za izzive sodobne
družbe. Obstajajo še drugi odbori in skupine, na primer
Politično-vojaški odbor za usmerjanje Partnerstva za mir, katerega
naloga je, razvijati in nadzirati sodelovanje s partnerskimi državami.
|
