PUBLIKACIJE

Vzajemna varnost

Severnoatlantski sporazum je bil podpisan 4. aprila 1949 v Washingtonu, s čimer je nastalo zavezništvo 12 držav, ki so se zavezale za vzajemno obrambo. Pozneje so k pogodbi pristopile še 4 evropske države. Na madridskem vrhunskem srečanju julija 1997 je Nato povabil Češko, Madžarsko in Poljsko k začetku pridružitvenih pogajanj in potrdil, da bo zavezništvo ostalo odprto za nove članice v prihodnje.

V današnjem pozitivnem, kooperativnem varnostnem okolju je zavezništvo preoblikovalo svoje strukture, da bi lahko izvajalo ne samo kolektivno obrambo, ampak skupaj z državami nečlanicami Nata in z drugimi mednarodnimi organizacijami tudi naloge v zvezi z ohranjanjem miru in druge nove naloge. Od konca leta 1995 dalje si mednarodne sile pod vodstvom Nata - v te sile je vključenih približno 20 držav nečlanic Nata - prizadevajo, na temelju pooblastila OZN uresničiti pogoje iz Daytonskega mirovnega sporazuma in položiti temelje za mir v Bosni in Hercegovini.

Bruselj februar 1995 Nato povabi Egipt, Izrael, Mavretanijo, Maroko in Tunizijo k sodelovanju v Sredozemskem dialogu. Jordanija se dialogu pridruži novembra 1995. Berlin junij 1996 Dogovor o oblikovanju Evropske varnostne in obrambne identitete znotraj zavezništva. Odobritev zamisli o skupnih združenih namenskih silah. Pariz maj 1997 Podpis Ustanovne listine Nato-Rusija o medsebojnih odnosih, sodelovanju in varnosti. Ustanovitev Stalnega skupnega sveta Nato-Rusija. Sintra maj 1997 Ustanovitev Evroatlantskega partnerskega sveta. Madrid julij 1997 Podpis Listine o posebnem partnerstvu med Natom in Ukrajino. Ustanovitev Komisije Nato-Ukrajina. Ustanovitev skupine za sredozemsko sodelovanje. Bruselj december 1997 Češka, Madžarska in Poljska podpišejo pridružitveni protokol.

Vrhunsko srečanje v Madridu, julij 1997
Nato povabi k pridružitvi nove člani