SLOVENIJA IN NATO

Slovenija pred vrhunskim zasedanjem zveze NATO v Pragi

Javna predstavitev mnenj v Državnem zboru
Ljubljana, 16. januarja 2002

Foto: Agencija BOBO

Gospod predsednik državnega zbora,
Gospod predsednik države,
Gospod predsednik vlade,
poslanke in poslanci,
državljanke in državljani Republike Slovenije,

DOBER DAN in hvala za besedo!

Iskreno pozdravljam pobudo za organizacijo današnje javne predstavitve mnenj o približevanju in vključitvi Slovenije v Nato. Zadovoljen sem spričo zanimanja Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov, ki ste se in se - prepričan sem - še boste udeležili podobnih sestankov v prelomnem letu, ko bo Slovenija zelo verjetno naposled res povabljena, da se pridruži severnoatlantskemu zavezništvu.

Nato bo na svojem vrhunskem zasedanju novembra v Pragi medse povabil nove države. Osebno ne dvomim, da bo povabljena tudi Slovenija. Povabilo ne bo le pohvala slovenski demokraciji in vsestranskemu uspešnemu razvoju naše mlade države; ne bo samo pika na i naši osamosvojitvi pred dobrimi desetimi leti; ne bo nekakšna poprava krivice, ki naj bi se nam zgodila na Natovem vrhu leta 1997 v Madridu; tudi ne bo nagrada za naše ugajanje Natu ali pa morebitna potešitev želja zahodnih demokracij, da nas slej ko prej integrirajo v svoje asociacije. Ne, dame in gospodje. Če bi Nato deloval tako, ne bi obstajal že več kot 50 let in se ni le ohranil, ampak po izginotju bipolarne delitve Evrope tudi okrepil.

Nato je politična in obrambna zveza demokratičnih in suverenih držav, ki deluje na osnovi soglasja vseh članic. Če soglasja ni, ne deluje in se ne zgodi nič. Transparentno delovanje na očeh kritične javnosti devetnajstih demokracij daje Natu moč in največjo možno mero legitimnosti. Nata ne nadzira nobena velesila ali kak nad-državni subjekt, ampak devetnajst parlamentov, devetnajst vlad, devetnajst nacionalnih javnih mnenj. In zato se je Nato ohranil. Še več. Svet se spreminja. Nato se spreminja in razvija, da bi lahko zadostil varnostnim interesom svojih članic in partnerjev. Z vso odgovornostjo pred stroko in politiko smemo reči, da je Nato demokratično zavezništvo.

Slovenija bo, prvič, vabilo prejela zato, ker je doslej zadosti nedvoumno izrazila interes, da želi postati polnopravna članica Nata, drugič, zato, ker izpolnjuje demokratične norme in dokazuje, da je kredibilen in zanesljiv partner ter ima pogoje, ki omogočajo uresničitev zastavljenih razvojnih načrtov, in tretjič, ker obstaja za članstvo Slovenije tudi interes Nata.

Drage sodržavljanke, spoštovani sodržavljani,

Dva milijona nas je in imamo le tisto, kar smo sposobni ustvariti. Objektivno nikoli ne moremo biti tako bogati, da bi si lahko privoščili samozadosten obrambno-varnostni sistem. Večina se še spomni obrambnega sistema prejšnje skupne države, imenovanega SLO in DS. Poskusimo se spomniti še tega, koliko naporov smo vsi skupaj vlagali v takratni sistem - denarja, človeških virov, vpetosti vseh državnih in družbenih subjektov itn. Vprašljiv je tudi kakovosten rezultat v odnosu na vložek. Dejstvo je, da je v vsakem primeru, kakorkoli stvar obračamo, Slovenija objektivno omejena pri težnji vzpostaviti lasten, samozadosten obrambno-varnostni sistem. Razliki med zmožnostmi in dejanskimi potrebami se reče varnostno tveganje države, družbe in človeka. To tveganje lahko v največji in najboljši meri presežemo z vstopom v ustrezno zavezništvo. In v odnosu na tradicije ter slog slovenskih ljudi, pa tudi karakter razvijajoče se slovenske države, je Nato ustrezno zavezništvo. Poudarjam, da gre za sklenitev zgodovinskega zavezništva, za nas in bodoče rodove. Neodgovorno od države bi bilo, da izgradnjo obrambnega sistema po možnosti v kontekstu severno-atlantskega zavezništva in Evropske unije preloži iz današnjega zgodovinskega trenutka na kasnejši čas, se prepusti vzdrževanju zgodovinskega zamudništva ali ga še povečuje.

Obrambni sistem moramo vzpostaviti v vsakem primeru in ta mora biti učinkovit. Davkoplačevalci si zaslužijo, da se njihov denar porablja racionalno. Za vloženo je treba ustvariti produkt, to pa so obrambne zmogljivosti, ki so poroštvo za več varnosti. Brez vključitve v Nato bi nas obramba brez vsakršnega dvoma stala mnogo več ob vprašljivi učinkovitosti. Tako Nato za nas ni cilj sam po sebi, ampak pomeni pridobitev več varnosti za manjšo ceno.

Spričo novih ogrožanj varnosti danes in v prihodnosti noben sistem, bogat ali reven, ne bo učinkovit brez mednarodnih povezav. Model, ki ga razvija Nato, ima daleč najbolj optimalne pogoje za nadgradnjo mednarodnega obrambno- varnostnega sistema, ki obenem služi in bo vse bolj uporaben tudi za skupno evropsko varnostno in obrambno politiko znotraj Evropske unije. Evropa lahko uporabi le tisto, kar prispeva tudi v Nato, in igra učinkovito vlogo pri zagotavljanju mednarodne varnosti, če uporabi Natov instrumentarij.

Kljub temu, da Slovenija trenutno vojaško neposredno ni ogrožena, pa je aktualno varnostno okolje veliko manj stabilno kot npr. tisto iz časov hladne vojne.

Ključna značilnost sodobnega varnostnega okolja je namreč kompleksnost posrednega ogrožanja na vseh ravneh, na individualni, lokalni, nacionalni, mednarodni, regionalni ter na globalni ravni. Kot kompleksne lahko označimo vse tiste varnostne grožnje, ki s svojim izbruhom vplivajo tudi na druge vrste ogroženosti oziroma so prepletene med seboj in jih je zelo težko, če ne celo nemogoče ločiti. Vojaški konflikti posredno ali pa neposredno vplivajo tudi na povečanje stopnje organiziranega kriminala in terorizma. Ravno tako sprožajo celo vrsto okoljskih, ekonomskih, zdravstvenih, političnih, informacijskih ter ostalih ogroženosti sodobnih družb. Poleg tega pa navedeno razmerje deluje tudi v nasprotni smeri. Pri tem je dovolj, da se ozremo proti področju nestabilnosti južno od naših meja. Kljub temu, da se je varnostni položaj v nekaterih balkanskih državah zaradi angažiranja mednarodne skupnosti močno izboljšal, so te še vedno glavni vir nestabilnosti ter že omenjenega posrednega vojaškega ogrožanja ne samo za Slovenijo, ampak tudi za širšo evropsko območje.

Ena izmed značilnosti sodobnih varnostnih ogrožanj je tudi njihova velika povezanost ter medsebojna prepletenost z organiziranim kriminalom, s čimer se finančno napajajo. Terorizem je zaradi tega tesno povezan s pranjem denarja, tihotapljenjem drog, orožja in belega blaga. Učinkovit boj, uperjen samo proti enemu izmed naštetih dejanj, je zaradi tega nemogoč, ravno tako kot je neučinkovito tudi samostojno nastopanje posameznih varnostnih agencij, institucij, oboroženih sil in celih držav.

Če je temeljno poslanstvo nacionalnih varnostnih sistemov zagotavljanje varnosti državljanov, navedene značilnosti novodobnih ogrožanj varnosti in njihove posledice pa so podlaga za resen dvom o učinkovitosti teh sistemov vsaj glede določenih vrst ogrožanj, potem jih je nedvomno treba ustrezno prilagoditi novim razmeram. Ali je to dovolj? Kakšen izziv je torej pred nami? Kaj bo treba storiti, da bomo lahko z instrumentarijem, ki ga imamo na voljo, sposobni zagotoviti ustrezno raven varnosti svojim državljanom?

Sam si kot minister za obrambo, torej kot pristojen za obrambni del celotnega nacionalnega varnostnega sistema, nenehno zastavljam ta in podobna vprašanja, še posebej pa od tragičnega 11. septembra 2001. Oblikujejo se že prvi odgovori oziroma izzivi, ki se jih bomo morali lotiti skupaj. Pri tem bi rad poudaril besedi skupaj in sodelovanje. V vsakem scenariju ukrepov, ki smo jih v Sloveniji pretehtali v ministrstvu za obrambo in na Svetu za nacionalno varnost, se vedno kot rdeča nit pojavlja vsaj dvoje, in sicer prvič potreba po redefiniranju odnosov in po poglobljenem sodelovanju med vsemi agencijami, službami, državnimi resorji in elementi državnih varnostnih sistemov na vseh ravneh, tako znotraj države kot tudi na meddržavni ravni. In drugič, ki se me kot ministra za obrambo neposredno tiče in je hkrati tudi posledica prvega, pa je nesporno dejstvo, da je v luči groženj, ki jih je prineslo 21. stoletje, Nato kot obrambna zveza skupaj s svojimi partnerskimi programi, kljub svoji vedno večji politični vlogi, v evroatlantskem prostoru osrednji igralec.

V svetu, v katerem živimo, bo tudi vedno težje potegniti črto ločnico med notranjimi in zunanjimi varnostnimi grožnjami države. Procesom globalizacije se ne da izogniti, ti pa poleg pozitivnih učinkov skrivajo tudi mnogo pasti. Zastavimo si lahko le vprašanje, ali želimo biti v mednarodnem kontekstu organizirani tako, da bomo sooblikovali skupno prihodnost in soodločali, ali pa bi raje ostali sami in se stihijsko prepustili premetavanju globalizacijskim tokovom. Tukaj želim zelo jasno poudariti, da si dvoličnosti ne moremo privoščiti. Ko nam gre lepo, bi bili sami in brezbrižni do mednarodnega okolja, problemov mednarodne skupnosti in njenih naporov. Kadar pa nas zajamejo težave, ko zaškriplje najmanjša stvar, takrat pa bi bil Nato sprejemljiv. Dovolite mi, da danes konkretnih primerov iz slovenske prakse ne naštevam.

Omenil bom le eno krilatico: "slovenski vojaki bodo umirali za interese drugih!"

Gospe in gospodje, razprava o tem, kdo bo kje za koga umiral, je čudaško. V podmeni blaginje je odgovornost in ne sebičnost. Slovenska javnost se sicer legitimno sprašuje, kje vse bomo kot članica Nata morali vojaško sodelovati. Ampak ali se ne popolnoma enako legitimno sprašujejo javnosti drugih članic. Ali se vam ne zdi, da bi se bilo pošteno vprašati, zakaj pa bi norveški, danski, portugalski ali pa ameriški vojaki umirali zaradi interesov Slovenije. Tukaj je primeren razmislek, ali je Slovenija tega vredna. Če je, bodo tako razumela tudi javna mnenja v državah zaveznicah.

Kaj se bo spremenilo, ko Slovenija postane članica Nata? V prvi vrsti seveda to, da bo za slovensko varnostjo stalo še vsaj devetnajst držav. To je s stališča slovenske negativne zgodovinske izkušnje ter nepredvidljivega varnostnega okolja za prihodnje generacije vsekakor najmočnejši argument za članstvo v Natu. Z vidika navidezno negativnih reči in tehnologije sodelovanja pa se ne bo spremenilo nič in veliko. Nič v smislu tega, česar sami ne bomo hoteli. Veliko pa zato, ker lahko Slovenija kot zrela država članstvo v severno-atlantskem zavezništvu izkoristi ter si s tem odpre vrata za nadaljnji razvoj. Z morebitnim vstopom v Nato se Sloveniji odpirajo realne in preverljive možnosti, da se iz nerazpoznavnosti vpiše na varno in prepoznavnejšo politično karto sveta.Te možnosti torej pomenijo, da bi lažje in učinkoviteje razvijali moderni sistem nacionalne varnosti, lažje bi kupovali opremo in jo lažje tudi prodajali. Kolikor bomo sposobni, bomo odgovorno in enakopravno sodelovali pri reševanju širših varnostnih izzivov. Tako se bi spremenili stari miselni vzorci delovanja državne uprave, ki bo prisiljena dvigniti tehnolološko raven in tempo dela. Nato je predvsem trdo delo, ki pa se bo obrestovalo tako kratkoročno, predvsem pa na dolgi rok. Slovenska vojska ne bo postala ena brigada južnega krila Nata, ampak pa bo še zmeraj Slovenska vojska. Vojaških baz Nato na ozemlju Slovenije ne potrebuje. Če bi bile potrebne, bi bile v prvi vrsti zaradi varnosti Republike Slovenije ali vsaj njenega neposrednega varnostnega interesa, odločitev o tem pa bo sprejela v prvi vrsti suverena Republika Slovenija. Jedrskega orožja na našem ozemlju ne bo. Naših nabornikov ne pošiljamo in jih tudi v bodoče ne bomo pošiljali na bojne operacije v tujino. Svoj del odgovornosti pa bomo sprejeli tako kakor smo ga do sedaj kot partnerska država. Mi ne sodelujemo v operacijah za podporo miru na Balkanu zato, da bi za nagrado prejeli vabilo Nata. Prevzemamo svoj del odgovornosti za mednarodno varnost, in to na lastnem pragu. Smo ena od držav, ki ji je varnost na Balkanu nujen nacionalni interes. Poleg tega pa smo za delovanje na tem območju v sklopu mednarodnih sil med najboljšimi. Zaradi obojega večji del svojih naporov usmerjamo v soseščino.

Spoštovane državljanke in državljani, Naj ob koncu povem, da je zame dvom glede članstva v Natu DA ali NE že odpravljen. Izziv zame je, kako doseči standard polnopravne članice zavezništva in kako živeti kot članica Nata. Ali bomo samo sopotniki ali konstruktivni člani, je odvisno od našega znanja in dobre organiziranosti. Dograditi moramo sistem, ki bo sposoben pomoč zavezništva sprejeti in jo tudi dati. To na obrambnem področju delamo in bomo delali tudi vnaprej. Naj Sloveniji članstvo v Natu pomaga k odličnosti, ki si ga ta država in to ljudstvo zasluži.

Hvala za pozornost.