SLOVENIJA IN NATO

Reorganizacija Slovenske vojske na poti v polnopravno članstvo v NATO

Javna predstavitev mnenj v Državnem zboru, Ljubljana, 16. Januarja 2002

Spoštovani

V svoji predstavitvi želim predstaviti vlogo Slovenske vojske v procesu približevanja v Nato s poudarkom na reorganizaciji vojske. Pozdravljam pobudo za pojasnjevanje vprašanj kot so ZAKAJ V NATO? in NATO, DA ALI NE?. Ta vprašanja se prisotna tudi v Slovenski vojski. Vendar moram poudariti, da so naloge Slovenske vojske predvsem uresničiti usmeritve in odločitve državnega vodstva povezane s članstvom v Zavezništvu. Naša vprašanja in dileme so povezane predvsem s vprašanji kako ob ustrezni finančni, materialni in kadrovski podpori realizirati te odločitve.

Slovenska vojska se je v svojem desetletnem obdobju obstoja nahajala v specifičnem razvojnem procesu. Za minulo obdobje tranzicije iz pretežno rezervne Teritorialne obrambe v stalno vojsko, je bilo značilno iskanje ustreznih konceptualnih rešitev ter organizacijskega modela in obsega vojske v odnosu na neposredno ogroženost oziroma grožnje, ki so izhajale iz konfliktov v soseščini Republike Slovenije.

Pri tem ni bilo problematično to, da smo se nahajali v obdobju nenehnega prilagajanja strukture, delovanja in razvoja, ker je to značilnost sprememb v vojskah vseh sodobnih držav, ampak v tem, da ni bilo jasnih konceptualnih rešitev, da smo prevečkrat spreminjali razvojne prioritete in premalo upoštevali razpoložljive vire.

Približevanje k zavezništvu ni edini razlog, ki narekuje reorganizacijo vojske in pospešitev njenega prestrukturiranja, nudi in zagotavlja pa standarde, ki omogočajo izboljšanje stukture, delovanja in pripravljenosti vojske, kar so naši osrednji cilji. Izboljšanje pripravljenosti na vojaškem področju omogoča zmanjševanje vojske in povezovanje navzven ter prevzemanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.

Slovenska vojska lahko svoje poslanstvo učinkovito uresniči v sklopu Zavezništva. Tega ne izpostavljam zaradi anahronizma ali polpreteklih izkušenj, ko smo bili pod različnimi zaščitami. Nato predstavlja pot za bolj učinkovito zagotavljanje pripravljenosti za nacionalno obrambo in obenem za strukturno spreminjanje vojske in opuščanje organizacijskih rešitev, ki so značilne za strategije samozadostnosti in koncept množičnih armad.

Velikokrat se pri ocenjevanju pripravljenosti na vojaškem področju omenja zgolj Slovensko vojsko in njeno reformo in naloge. Pri tem se zamegljuje ali zanemarja pomen obrambne reforme, ki zajema poleg reforme vojske še reformo takoimenovane obrambne administracije in celotnega podsistema civilne obrambe. Moram posebej poudariti, da reforma vojske ne more biti uspešna, v kolikor ne bo uspešno izvedena reforma v ostalem delu obrambnega sistema.

Pa tudi pri reformi vojske ne gre zgolj za naloge in obveznosti Generalštaba Slovenske vojske ter poveljstev in enot, zlasti takrat kadar govorimo o virih in deležu sil, ki ga bo država prispevala v Zavezništvo. Povsem jasno je, da moramo in da bomo izboljšali pripravljenost vojske.

Povezave in sodelovanje Slovenske vojske s severnoatlantskim Zavezništvom potekajo od leta 1994. V obdobju do leta 1997 smo pridobivali izkušnje kot članica Partnerstva za mir, po letu 1998 pa smo se vključili v procese kandidatk, ki so dobile ali še pričakujejo povabilo. V primeru povabila nas čaka zahtevno obdobje priprav za sprejem.

Od 1994 leta so bila naša prizadevanja usmerjena v partnerstvo in približevanje k Zavezništvu. V ta prizadevanja smo vlagali obsežne napore in znatna sredstva. Velikokrat smo zaradi tega zanemarjali lastno pripravljenost in naloge, na primer pri aktivnostih okrog rezervne sestave. Vendar smo z mednarodnimi povezavami in s številnimi oblikami vojaškega sodelovanja pridobili pomembne izkušnje ter prehodili pot od članice v partnerstvu do resne kandidatke za članstvo.

Začetnim aktivnostim partnerstva za mir je sledil proces načrtovanja in poročanja -PARP, ki je odprl vrata hitrejšemu strukturnemu prilagajanju Slovenske vojske in zagotavljanju njenih sil za mednarodno vojaško sodelovanje. Izkušnje iz mirovne operacije ALBA v Albaniji 1997 leta, sodelovanje v sestavi sil IFOR/SFOR in kasneje KFOR na Balkanu so bile za nas izredno pomembne.

Leta 1998 je bila na Dolenjskem izvedena vaja držav članic Nata in Partnerstva za mir pod oznako "CAE-98", kjer sem bil v vlogi kodirektorja vaje in se tako neposredno prepričal v pripravljenost in vlogo Slovenske vojske v primeru vstopa v članstvo.

V sklopu akcijskega načrta za članstvo (ANČ) smo začeli neposredno načrtovati in uresničevati zastavljene cilje na področjih, ki so pomembna za vključevanje kandidatk v Zavezništvo. Uresničevanju partnerskih ciljev in doseganju povezljivosti smo posvečali veliko pozornosti, pri čemer izstopajo prizadevanja za doseganje jezikovnih standardov, uveljavljanje in obvladovanje štabnih procedur in vojaških standardov, ki veljajo v Nato.

V letošnjem letu vlagamo napore v povečanje našega prispevka in prisotnosti v operacijah v podporo miru in oblikovanju ter izboljšanju pripravljenosti sil za posredovanje, ki bodo nosilke našega prispevka v Zavezništvu. Pripravljamo se za pogajanja v novem ciklu partnerskih ciljev, ki bodo imeli pomemben vpliv na strukturo in doseganje povezljivosti.

V Ministrstvu za obrambo in Slovenski vojski intenzivno pripravljamo rešitve za pospešeno nadaljnjo reorganizacijo Slovenske vojske. Načrtovanje temelji na lastni poglobljeni presoji stanja, potreb in zmogljivosti in ocenah pripravljenosti za delovanje ter priporočilih tujih ekspertnih in ocenjevalnih skupin. Tuja priporočila jemljemo kot ponujene rešitve, ki glede na to, da prihajajo iz različnih strani in naslovov niso vsebinsko enotna, enotna pa so v ciljih glede vzpostavljanja realno možne in bolj učinkovite organiziranosti in zmogljivosti sil ob upoštevanju razpoložljivih virov.

Posebej bi želel izpostaviti dve pomembni študiji, ki vplivata na oblikovanje rešitev in strategije nadaljnje reorganizacije Slovenske vojske.

Študija uporabnosti in perspektivnosti orožja in streliva Slovenske vojske kaže na nujnost izločanja iz uporabe precejšnjega dela oborožitvenih sistemov, ki smo jih zasegli JLA in prevzeli od TO, bodisi zaradi zastaranja ali oporečnosti streliva in minskoeksplozivnih sredstev.

V Študiji prehoda na drugačen način popolnjevanja vojske so obdelane posebnosti obstoječega sistema in opredeljene razpoložljive možnosti. Zagotovim lahko, da smo pri projektiranju bodoče strukture sil upoštevali temeljno ugotovitev študije, da je sprememba načina popolnjevanja vojske ali prehod na enega izmed kombiniranih modelov nujna. Načrtovana struktura sil in povečanje deleža poklicne sestave, zlasti v bojnem delu vojske, ta prehod omogočajo.

V preteklem letu smo v ministrstvu uspeli zaključiti strateški pregled obrambe, na podlagi katerega smo oblikovali dokument Koncept preoblikovanja Slovenske vojske. Strategija sprememb temelji na tem, da je treba zagotoviti realno obrambno načrtovanje, skladno z razpoložljivimi viri in pospešiti prestrukturiranje vojske in zmanjševanje njene vojne sestave. Strategija predvideva postopnost sprememb ter izboljševanje stanja in temelji na obstoječem nabornem sistemu in tipu vojske z uvajanjem možnih modifikacij.

Zaključujemo obdobje oblikovanja nove strukture vojske, zato v prihodnje želimo razvijati zlasti tisto kar je perspektivno in ustreza potrebam Republike Slovenije, oziroma prehajamo od rasti k razvoju kot se glasi strateška usmeritev ministra za obrambo.

Državni zbor je 27.novembra 2001 sprejel novi Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki predvideva prehod od koncepta množične, pretežno rezervne vojske v koncept majhne in bolj učinkovite s povečanim deležem poklicne sestave. Druga sprememba je vezana na preorientacijo iz vojne na mirnodobno organizacijsko shemo in pripravljenost ter vzpostavljanje prepoznavne strukture sil. V novi funkcionalni strukturi sil je predvideno oblikovanje sil za posredovanje in glavnih sil ter vzpostavitev dopolnilnih sil na novih temeljih ob upoštevanju pozitivnih izkušenj in organizacijskih rešitev iz preteklosti. Skladno s spremembami in zmanjševanjem strukture sil so zasnovane spremembe v sistemu poveljevanja in kontrole in sprememba vloge Generalštaba.

Zasnovali in predvideli smo spremembe na področju upravljanja s kadrovskimi viri, s katerimi bomo poskušali odpraviti dosedanja razhajanja in pomanjkljivosti. Tako načrtujemo spremembe v strukturi osebja, oblikovanju formacij in ukinitev nazivnih činov, uvajanje pogodbene sestave in še nekatere druge novosti.

Predvidevamo, da bomo sedanje razmerje med stalno in rezervno sestavo 1 : 10 v korist rezervne sestave, spremenili v razmerje 1 : 4 ter, da bo razmerje med glavnimi in reakcijskimi silami na eni strani in dopolnilnimi silami na drugi strani znašalo 65 : 35%.

V prihodnje bomo prioritetno oblikovali sile za posredovanje in sicer po modularnem principu tako kot bomo uspeli popolniti module z novimi kadri in ustrezno opremo.

Obseg vojne sestave bomo zmanjšali do 26.000 tako, da ne bo presegal 1,3% prebivalcev. V strukturi bomo ohranili operativno sposobne bojne sisteme in pri tem opustili tiste, ki so neperspektivni oziroma so stroški njihovega vzdrževanja in delovanja v nesorazmerju z bojnimi zmožnostmi.

Tako Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja, kot tudi nova Obrambna strategija, ki jo je koncem lanskega leta sprejela Vlada Republike Slovenije, opredeljujejo nove naloge Slovenske vojske. Spremembe niso usmerjene zgolj v približevanje k Zavezništvu. Lanski 11. september nakazuje pomembno redefiniranje vloge in nalog vojske.

Zavedamo se, da je potrebno pospešiti predvideno strukturno prilagajanje in uvajanje sprememb, vendar ne želimo delati sprememb nepremišljeno od danes na jutri. Pričakujemo, da bo do začetka izvajanja glavnih aktivnosti nadaljnje reorganizacije uveljavljena nova Doktrina vojaške obrambe na pripravi katere intenzivno delamo in uveljavljene spremembe v Zakonu o obrambi, ki bodo omogočile uresničitev predvidenih novosti.

Ker bo o zagotavljanju finančnih virov za izvedbo reform govora v posebnem prispevku, dovolite, da izpostavim in pojasnim dejavnika, ki sta značilna za doseganje primerljivosti sil v Zavezništvu.

Prvi se nanaša na doseganje primerljivega deleža obrambnih izdatkov in posega na področje odgovornosti politično institucionalne ravni. Drugi dejavnik se nanaša na vzpostavitev zmogljivosti sil v odnosu na stroške in se kaže v neposredni pripravljenosti vojaških sil ter s tem posega na področje vojaško-strokovne odgovornosti. Oba dejavnika sta v medsebojni soodvisnosti. S prvi dejavnikom se zagotavlja sorazmernost v prispevku držav v zavezništvo, medtem ko se z drugim postavljajo okvirji za smotrno strukturo vojaških sil in s tem posredno za njihov delež v Zavezništvu. Drugi dejavnik nalaga vzpostavitev in vzdrževanje ustrezne strukture sil in njene pripravljenosti, ter opuščanje tistih strukturnih elementov, kjer je nesorazmerje med stroški in zmogljivostjo preveliko. S tega gledišča je alternativa v samozadostnem obrambnem sistemu nedosegljiva in izpostavljena večjemu tveganju tudi v pogledu zagotavljanja sposobnosti vojske.

Od nas v Slovenski vojski se pričakuje, da vzpostavimo učinkovito, a ne predrago vojsko, s katero bomo zagotovili obrambne potrebe Republike Slovenije in se brez večjih težav vključili v Zavezništvo ter prevzeli svoj del odgovornosti za mednarodno varnost. Tako, kot sem dejal v uvodu, bo Slovenska vojska to nalogo ob ustrezni podpori tudi uresničila.

In na koncu: s takšnim delovanjem in razumevanjem Slovenska vojska dobiva svoje mesto v družbi. Njeno mesto je na polju strokovnosti in uresničevanju temeljnih nalog, zapisanih v Ustavi Republike Slovenije in Zakonu o obrambi. Skratka, mesto in vloga, kakršne imajo vojske v demokratičnih državah.

Hvala.