Slovenija >> NATO Skupno spletišče v podporo včlanjevanju Slovenije v NATO, uredniki Urad vlade RS za informiranje, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za obrambo (aktivno od 2001 do 2004)
Slovenija in NATO

Slovenija in NATO
Nato
Koledar dogodkov
Pogosta vprašanja
Novinarsko središče
Dokumenti
Publikacije
Javno mnenje
Povezave
SlovenskoE-pošta

SLOVENIJA IN NATO

Nato od svojega nastanka do konca "hladne vojne"

V letih neposredno po koncu druge svetovne vojne (1945-1949), ko je bila razdejana Evropa nujno potrebna obnove, so postajale zahodnoevropske države in ZDA vedno bolj zaskrbljene zaradi ekspanzionističnih teženj takratne Sovjetske zveze. Zato se je deset evropskih in dve severnoameriški državi dogovorilo o ustanovitvi skupne vojaško-obrambne organizacije, ki bi se učinkovito zoperstavila ambicijam Sovjetske zveze po širitvi področja dominacije tudi preko meja držav Vzhodne Evrope.

Medtem ko je Marshallov plan v letih 1945-1947 zagotovil sredstva za obnovo gospodarstev zahodnoevropskih držav, naj bi bila vloga Nata kot vojaško-politične zveze zagotavljati kolektivno obrambo pred sleherno obliko agresije in hkrati ustvariti varno okolje za razvoj demokracije in gospodarstva. Skratka, kot se je slikovito izrazil takratni ameriški predsednik Truman, Marshallov plan in Nato sta bili "dve polovici istega oreha".

Nato je uradno nastal aprila 1949, ko je dvanajst držav (Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike) sklenilo "Washingtonsko pogodbo". Podpisnice so se s tem aktom med drugim tudi zavezale, da bodo v skladu z določili člena 5 priskočile na pomoč katerikoli članici, ki bi bila vojaško ogrožena.

V začetku petdesetih let je razvoj dogodkov na mednarodnem političnem prizorišču narekoval nadaljnjo širitev zavezništva; med drugim so leta 1955 Sovjetska zveza in njene zaveznice ustanovile t.i. "Varšavski pakt". Tako sta se leta 1952 zavezništvu pridružili Grčija in Turčija, leta 1955 pa še Zvezna republika Nemčija.

Kot zadnja, t.j. šestnajsta, članica je bila v obdobju "hladne vojne" v zavezništvo sprejeta Španija (1982).

Skozi vse to obdobje pa Nato ni zgolj zagotavljal skupne obrambe svojim članicam, temveč tudi varnost in stabilnost vsej Zahodni Evropi in Severni Ameriki, kar je v veliki meri prispevalo h gospodarskemu in družbenemu razvoju brez primere. Še več, nekateri so varnost, ki jo je Zahodni Evropi zagotavljal Nato, imenovali "kisik blagostanja", saj je ustvaril pogoje za tesnejše evropsko gospodarsko sodelovanje in integriranje. Vse skupaj pa je prispevalo h koncu hladne vojne in dolgoletne razdelitve Evrope.


O strani