Nato v prihodnosti
Da bi se lahko uspešno spopadal s širšim spektrom varnostnih
izzivov, s katerimi se sooča v zadnjem obdobju, je Nato začel vrsto
novih iniciativ. Najpomembnejše med njimi so Iniciativa obrambnih
zmogljivosti, razvoj Evropske varnostne in obrambne identitete znotraj
zavezništva (ESDI) in ustanovitev Centra za proučevanje orožij za
množično uničevanje; slednji si prizadeva izboljšati zmožnosti
zaveznišva, da odgovori na grožnje s tem orožjem in preprečuje njegovo
širjenje.
Še posebej pomembna je ESDI, skozi katero zavezništvo spodbuja
evropske članice, da prevzamejo večjo odgovornost na področju varnosti
in obrambe. Namen je omogočiti evropskim zaveznicam, da uporabijo
Natova sredstva in zmogljivosti za izvajanje operacij, kot so krizno
upravljanje in ohranjanje miru, v katerih zavezništvo kot celota ni
vojaško angažirano. Take operacije bi bilo mogoče izvajati pod
okriljem Evropske unije. Ta proces vključuje tudi krepitev in razvoj
evropskih vojaških zmogljivosti.
Omenjene iniciative in transformacija Nata od konca hladne vojne so
del procesa, s katerim se krepi varnost držav članic zavezništva ter
bodoča stabilnost in blagostanje celotnega evro- atlantskega prostora.
Nato in Evropska Unija, sta vse od obstoja oz. ustanovitve obeh
organizacij razvijali dobre in obojestransko koristne odnose. Ti
odnosi so v različnih obdobjih evropskega in transatlantskega razvoja
imeli različno intenziteto, vsekakor pa zgodovino le-teh lahko
označimo za uspešno.
Z odločitvijo držav članic EU, da pričnejo z razvojem lastnih
evropskih obrambnih in varnostnih sil so odnosi med Natom in EU prešli
v novo, višjo in kvalitetnejšo fazo.
Razvoj lastnih obrambnih sposobnosti Unije je proces, ki prinaša
dodano vrednost že obstoječi kvaliteti transatlantskih
odnosov. Nastajanje samostojne evropske obrambe zato ni nekaj kar je
nasprotno duhu transatlantske varnosti, ampak je to proces,
komplementaren z Natom.
EU in Nato sta trenutno v finalizaciji končnega dogovora o uporabi
Natovih sredstev in zmogljivosti za EU vodene operacije. Evropski Svet
je decembra lani v Laeknu razglasil operacionalizacijo Skupne evropske
varnostne in obrambne politike (SEVOP), kar lahko označimo za velik
uspeh.
EU in Nato sta prav tako pred podpisom varnostnega sporazuma.
V zadnjem obdobju opažamo intenziteto v odnosih med EU in Natom ter
potrebo po skupnem nastopanju na kriznih območjih, kar se je posebej
pokazalo pri makedonski krizi. Obe organizaciji sta prav tako razvili
nove, dodatne mehanizme konzultacij ter sodelovanja, kar dodatno
prispeva k uspešnemu delu obeh organizacij, ter vsake posebej.
Poseben poudarek bo tudi v prihodnosti dan koordiniranim
aktivnostim zavezništva v boju proti mednarodnemu terorizmu v vseh
njegovih pojavnih oblikah.
| 
