SLOVENIJA IN NATO

Kje sodelujemo leta 2002?

Slovenska policija sodeluje v štirih misijah, in sicer v:

1. UNMIK/CIVPOL - misija Organizacije združenih narodov na Kosovu
2. OSCE KPSS na Kosovu - misija OVSE na Kosovu
3. OSCE SMMS to Skopje - misija OVSE v Makedoniji
4. UNMISET (prej UNTAET) - misija Združenih narodov na Vzhodnem Timorju

KOSOVO (OSCE KPSS - Kosovo Police Service School)

Po odločitvi Vlade RS avgusta 1999 sta za delo v misiji kandidirala 2 policijska strokovnjaka. Kandidata bi naj sodelovala pri usposabljanju kosovskih policistov v policijski šoli v Vučitrnu, ki jo znotraj misije UNMIK vodi OVSE. Njuna kandidatura je bila novembra istega leta zavrnjena, češ da ni potreb po tovrstnem kadru. Po ponovljeni kandidaturi je prvi kandidat nastopil delo v misiji aprila 2000, marca 2001 pa se mu je v misiji pridružil še drugi kandidat. Vodstvo misije je delo obeh ocenilo kot zelo uspešno in koristno, na Vlado RS pa naslovilo prošnjo po povečanju števila slovenskih policistov v misiji. Po odločitvi vlade od septembra 2001 v misiji delujejo štirje slovenski policisti. Vsi so delo v misiji začeli kot predavatelji in inštruktorji, po prvih mesecih dela pa so prevzeli odgovornejše zadolžitve, tako da danes opravljajo naslednje naloge:

• prvi je vodja sekcije OVSE za kadrovanje in selekcijo kandidatov za kosovsko policijsko službo (KPSS), hkrati pa je tudi vodja kontingenta slovenskih policistov na Kosovu,
• drugi je vodja sekcije za specializirane treninge,
• tretji je vodja predavateljev za področje kriminalistične preiskovalne dejavnosti,
• četrti je vodja skupine za pripravo in evalvacijo učnih programov policijske akademije.

Vsi slovenski policisti so v rangu policijskega starešine. Njihov mandat traja 6 mesecev z možnostjo podaljševanja dela v misiji še za 2-krat po 6 mesecev.

Vodstvo akademije in tuji policijski strokovnjaki so že večkrat izrazili zadovoljstvo nad profesionalnostjo in strokovnostjo slovenskih policistov, ki delujejo v tej ustanovi, kar posledično vpliva na to, da je povpraševanje po slovenskih policistih za delo na tem področju vedno večje. Tako sta bila na zaprosilo Sekretariata OVSE na Dunaju, na seminar o izobraževanju in demokratizaciji azerbaijanske policije, ki je bil decembra 2001 v Bakuju, kot predavatelja poslana tudi dva slovenska policista s Policijske akademije na Kosovu. Slovenski policisti so do sedaj aktivno sodelovali trudi pri nadzoru volitev, ki so bile v času njihovega dela v misiji izvedene na Kosovu.

Izkušnje

Policijska akademija v Vučitrnu pomeni nov pristop v mirovnih operacijah t.i. tipa "peace building". Mirovne operacije s tem dobivajo novo razsežnost, saj niso namenjene samo "ohranitvi miru", temveč vzpostavitvi novih odnosov med sprtimi stranmi z njihovo aktivno udeležbo. Šola multietnične policije je eden od temeljev boljšega in kvalitetnejšega sodelovanja med sprtimi stranmi na Kosovu. Za slovensko policijo pomeni to sodelovanje dokaz, da so naša policijska znanja na visokem strokovnem nivoju saj so sprejeta kot integralni del mednarodnih programov policijskega usposabljanja na Kosovu.

MAKEDONIJA (OSCE SMMS - OSCE Spillover Monitor Mission to Skopje)

Misija OVSE v Makedoniji je nastala vzporedno s krizo na Kosovu, ko je Stalni svet OVSE odločil, da se poveča opazovanje (t.i. monitoring) na meji s Kosovom. Misija je svojo dejavnost kmalu razširila z dodatnimi opazovalci v štirih sektorjih na meji z ZR Jugoslavijo (meja s Kosovom in z Republiko Srbijo).

09. julija 2001 je delo opazovalca OVSE v Makedoniji nastopil prvi slovenski policist, v začetku novembra 2001 pa se mu je za opravljanje enakega dela pridružil še drugi policist. Vlada RS se je novembra 2001 odločila, da poviša število slovenskih policistov v misiji na štiri. Dodatna dva policista sta v misijo odpotovala 28. novembra 2001 in nastopila delo kot inštruktorja na policijski akademiji v Makedoniji.

Ob začetku je delo OVSE-jeve misije v Makedoniji temeljilo predvsem na opazovanju in spremljanju dogajanj v treh obmejnih sektorjih - Zahod (območje Tetova), Center (območje Skopja) in Vzhod (območje Kumanova), v Skopju pa je bila vzpostavljena celica za operativno podporo in koordinacijo.

Po izbruhu oboroženih spopadov se je opazovanje tega območja še okrepilo. Po podpisu nekaj sporazumov je bila naloga misije opazovati in nadzirati izvajanje le-teh. Za normalizacijo stanja in sožitje med obema večinskima deloma makedonskega prebivalstva je vodstvo OVSE med drugim vzpostavilo šolo za multietnično policjo po vzoru šole na Kosovu in sodelovalo pri pripravi in izvedbi volitev v Makedoniji.

Opravljanje nalog v Makedoniji ni lahko, saj tako eni kot drugi zavračajo prisotnost mednarodnih organizacij, očitajoč jim pristranskost.

Izkušnje

Pred slovensko policijo je bil nov izziv, saj v opazovalnih misijah do sedaj še ni sodelovala. Prav zaradi tega je bilo izboru policistov za to delo dan velik poudarek. Opazovanje v takih razmerah, kot vladajo v Makedoniji, zahteva celega človeka, strokovnjaka, ki je sposoben hitre in trezne presoje situacije.

KOSOVO (UNMIK - United Nations Interim Administration Mission in Kosovo)

Dogodki na Kosovu, predvsem po vojaški intervenciji ZDA in sil NATO v Jugoslaviji v letu 1999, so zahtevali takojšnje angažiranje širše mednarodne skupnosti. To se je odrazilo tudi z vzpostavitvijo mirovne operacije UNMIK, znotraj katere deluje tudi mednarodna civilna policija - CIVPOL.

Čeprav je slovenska policija že bila prisotna na Kosovu s policisti v misiji OVSE, se je odzvala tudi na sodelovanje v misiji UNMIK-CIVPOL in 3. novembra 2000 na delo v misiji napotila prvi kontingent 15 policistov. Policisti so različnih rangov (od policista do višjega inšpektorja), profilov oz. specialnosti (prometni policisti, policisti za delo na državni meji in tujce, policisti za splošne policijske naloge, kriminalisti idr.) in različnega spola (prva policistka). Novembra 2001 je bila zamenjana prva polovica policistov, druga polovica pa je dobila zamenjavo maja 2002. Mandat dela v misiji je 12 mesecev z možnostjo podaljšanja še za 6 mesecev.

Naloge, ki jih na Kosovu opravljajo civilni policisti so po naravi zelo podobne nalogam, ki jih opravljajo doma, vendar pa so okoliščine, v katerih delujejo, zelo različne, saj je varnostna situacija v nekaterih delih Kosova še vedno nestabilna in polna nevarnosti.

Slovenski policisti delajo na območju regij Mitrovica, Prizren in Priština, tako pri splošni, kriminalistični in mejni policiji. Vodja kontingenta slovenskih policistov v UNMIK je zaposlen v "Induction" centru, kjer sprejemajo novodošle policiste in jih pripravijo za delo v misiji ter opravijo začetno testiranje (znanje angleškega jezika, streljanje in vožnja 4x4 pogonskih vozil). Z delom slovenskih policistov na Kosovu so nadrejeni in vodstvo misije zelo zadovoljni in jim priznavajo, da so pri operativnem delu zelo uspešni, koristni pa so tudi, ker poznajo mentaliteto tako albanskega kot srbskega prebivalstva, jugoslovansko zakonodajo in srbski jezik.

Naloge, ki jih civilni policisti opravljajo na Kosovu še zdaleč niso lahke. K temu prispevajo tudi slabi bivalni pogoji in vsakodnevne dolgotrajne redukcije elektrike in vode. K sreči se v zadnjem času dviguje raven javne čistoče in komunalnega reda, kar do sedaj ni bilo ravno dobra stran prebivalstva na tem območju.

Zavedajoč se obširnosti t.i. "kosovskega problema" je pričakovati, da delo misije ne bo končano tako kmalu. To tudi pomeni, da bo tako dolgo na Kosovu prisotna tudi slovenska policija.

VZHODNI TIMOR (UNTAET - United Nations Transitional Administration in East Timor)

Mirovna misija UNTAET na Vzhodnem Timorju je prva neevropska misija, kjer sodeluje slovenska policija. Od 27.marca 2000 v njej delujeta 2 slovenska policista, ki sta marca in julija 2001 dobila redno zamenjavo, julija 2002 pa je tja odpotoval že peti slovenski policist. Njun mandat v misiji traja 12 mesecev z možnostjo podaljšanja še za 6 mesecev.

Timor spada med otoke inodnezijskega arhipelaga. Otok je dolg 265 in širok največ 95 km. Na vzhodnem delu otoka živi približno 650.000 ljudi, na zahodnem delu otoka pa približno 1,3 milijona. Populacija je zelo mešana, saj priznavajo vsaj 36 etničnih skupin, ki govorijo veliko različnih jezikov. Večina Vzhodnih Timorcev govori tekoče tri jezike: njihov domači jezik (Tetum), portugalsko in Bahasa indonezijščino. Za razliko od zahodnih Timorcev, vzhodni angleško skoraj ne govorijo.

Vzhodni Timor se je pojavil na listi držav OZN, ki nimajo svoje oblasti, leta 1960, saj je takrat spadal pod Portugalsko oblast. Leta 1974 je Portugalska začela iskati rešitev, da bi vzpostavila začasno vlado in parlament, ki bi determiniral status Vzhodnega Timorja. Zaradi tega je izbruhnila državljanska vojna med zagovorniki neodvisnosti in tistimi, ki so zagovarjali priključitev k Indoneziji. Portugalska ni bila sposobna kontrolirati nastale situacije, zato se je umaknila, Indonezija pa je intervenirala z vojsko. Kasneje si je Indonezija priključila Vzhodni Timor kot svojo 27. provinco.

Junija 1999 je na Vzhodnem Timorju z delom začela misija UNAMET (United Nations Mission in East Timor), katere naloga je bila nadzorovanje uresničevanja volje ljudstva Vzhodnega Timorja do neodvisnosti. Zaradi izbruha nasilja je Varnostni Svet OZN pooblastil mednarodne sile (INTERFET), da pod vodstvom Avstralije znova vzpostavijo mir in varnost na Vzhodnem Timorju in podprejo misijo UNAMET, da nemoteno opravlja svoje delo. Indonezijske varnostne sile so se po izbruhu nasilja umaknile z otoka, z njimi pa je odšla tudi vsa administracija, tako da je bilo vodenje območja popolnoma ohromljeno. UNAMET je v tem obdobju zapolnila nastale praznine, VS OZN pa je z resolucijo št. 1272, oktobra 1999 vzpostavil mirovno misijo UNTAET, kot integrirano, več dimezionalno mirovno operacijo, ki je v celoti odgovorna za administracijo Vzhodnega Timorja med tranzicijo do neodvisnosti. Predaja poslov med UNTAET in INTERFET ter UNAMET se je končala konec februarja 2000.

Delo v misiji UNTAET je v primerjavi z delom v drugih mirovnih misijah nekoliko drugačno, saj je indonezijska policija prepustila izvršilne naloge policiji ZN (CIVPOL). To pomeni, da civilna policija Združenih narodov deluje po mandatu OZN tako, da izvršuje policijska pooblastila na vsem območju Vzhodnega Timorja. CIVPOL tudi v tej operaciji aktivno vključuje lokalno prebivalstvo v državno administracijo kot enega temeljev prihodnosti samostojnega Vzhodnega Timorja po umiku misije UNTAET z otoka.

Prva slovenska policista sta po nastopu dela prevzela naloge v kriminalistični službi - preiskovanje kaznivih dejanj, in v sodni policiji na sodišču v glavnem mestu Dilli. Oba policista sta se v okolje, kjer slovenska policija še ni delovala, dobro vključila. Tudi pri delu sta hitro napredovala, predvsem po zaslugi profesionalnega pristopa in dobrih rezultatov dela. Tretji slovenski policist na V.Timorju je postal komandir policijske postaje v kraju Metinaro, četrti je postal komandir postaje prometne policije v mestu Dilli, peti pa je na delovnem mestu zamenjal četrtega.

Izkušnje

Med vsemi misijami, kjer deluje slovenska policija, zaseda misija UNTAET posebno mesto, tako glede oddaljenosti kot tudi zaradi drugačnih geografskih razmer. Delovni in bivalni pogoji na otoku se bistveno razlikujejo od običajnih v Sloveniji, saj gre za območje tropskega pasu. To se odraža tudi na lokalnem prebivalstvu, ki se v marsikaterem pogledu razlikujejo od nas, kar vse podaljšuje čas, ki ga policisti porabijo za prilagoditev na novo okolje.

Čeprav slovenska policija verjetno nikoli ne bo v večjem številu delovala v pogojih, kakršni vladajo na Vzhodnem Timorju, so izkušnje, ki posredujejo policisti, vsekakor dobrodošli. Na ta način lahko nadgradimo opremo in uniformo, s katero opremljamo policiste za čezmorske mirovne operacije, pridobivamo koristne informacije s tega območja sveta in drugo, kar bi nam bilo, če tam ne bi bili prisotni, težje dosegljivo.