Globalnost ogrožanja varnosti
V sodobnem globaliziranem svetu so njegovi elementi (posamezniki,
države, nevladne organizacije ipd.) vedno bolj povezani. Podobno velja
tudi za sodobne grožnje varnosti, kar pomeni, da se lahko izredno
hitro ali pa zelo počasi prenašajo iz ene države v drugo. Državne meje
so nastale zaradi razmejevanja človekovih oblik organiziranja
življenja na določenem ozemlju, kar pa ni vplivalo preveč na množico
pojavov (groženj varnosti v našem primeru), ki se širijo neodvisno od
umetnih meja. Grožnje nacionalni varnosti, ki se prenesejo preko meja
v druge države lahko kaj hitro začnejo ogrožati nacionalno varnost teh
držav in potemtakem mednarodno varnost. Mnogi viri izpostavljajo
naslednje tipične primere sodobnih transnacionalnih groženj varnosti:
tihotapljenje ilegalnega konvencionalnega orožja, mamil, nevarnih
materialov (vključno z jedrskim orožjem), transferi ilegalnih
migrantov, prenašanje nalezljivih bolezni, informacijske disrupcije
(ogrožanje informacijske infrastrukture, npr. kiber terorizem in
kiber kriminal) itd. Posebno kategorijo predstavljajo onesnaževanje
okolja ter naravne in antropogene nesreče. Vojaško grožnjo globalni
varnosti z največjimi možnimi posledicami pa predstavlja jedrski
spopad med velesilami, kar pa po koncu hladne vojne ni preveč
verjetno.
Na splošno je možno določiti smeri mednarodnega prenašanja
omenjenih groženj. Ilegalno orožje navadno navadno potuje od razvitega
severa k nerazvitemu jugu, kjer je več oboroženih konfliktov, ilegalni
migranti in mamila se gibljejo od nerazvitega juga k razvitemu severu,
nalezljive bolezni in informacijske disrupcije pa potujejo v obe
smeri. Slovenija se nahaja na robu razvitega severa in je tranzitna
država za večino omenjenih transferov, vedno bolj pa postaja že kar
ciljna država.
Zgornja opredelitev značilnosti transnacionalnih groženj varnosti
izpostavlja tudi njihovo pretežno nevojaško naravo, kar pa ne pomeni,
da pogosto niso posledica vojaških konfliktov ali pa celo njihov
vzrok. Transnacionalno širjenje ogrožanja varnosti je mnogokrat
posledica že stopnjevane grožnje na nacionalni ravni (npr. oboroženi
konflikt, konflikt med teroristično skupino in državo, razcvet
kriminala itd.) ali pa vzrok nadaljnega stopnjevanja drugih groženj
varnosti (npr. povišanje stopnje kriminala v ciljni ali tranzitni
državi kor rezultat visoke stopnje ilegalnih migracij).
|
