Slovenija >> NATO Skupno spletišče v podporo včlanjevanju Slovenije v NATO, uredniki Urad vlade RS za informiranje, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za obrambo (aktivno od 2001 do 2004)
Slovenija in NATO

Slovenija in NATO
Nato
Koledar dogodkov
Pogosta vprašanja
Novinarsko središče
Dokumenti
Publikacije
Javno mnenje
Povezave
SlovenskoE-pošta

SLOVENIJA IN NATO

Oboroženi spopadi in vojne kot tradicionalni viri ogrožanja

Oboroženi spopadi in vojne predstavljajo v zgodovini človeške družbe zelo pomemben in pogosto uporabljen način razreševanja meddržavnih in notranjih konfliktov. V vojni gre večinoma za uporabo bolj ali manj ekstremenga oboroženega nasilja za razreševanje obstoječih konfliktov v zvezi z nadzorom nad ozemljem ali bojem za politično oblast, kar povzroča izjemno veliko človeških in materialnih žrtev. Ne moremo zanikati dejstva, da je velika večina držav nastala ravno po nasilni poti in da je bila agresorska vojna do 1919 ena izmed popolnoma običajnih in pravno dovoljenih načinov reševanja sporov na meddržavni ravni. Društvo narodov je sicer agresijo proglasilo za mednarodni zločin, vendar vojna kot sredstvo zagotavljanja varnosti ni bila povsem prepovedana. Države članice so morale izkoristiti nekatera sredstva mirnega reševanja sporov preden so lahko začele vojno. Ustanovna listina OZN pa ne prepoveduje zgolj agresivne vojne, temveč tudi vsako grožnjo ali uporabo sile proti ozemeljski nedotakljivosti in politični neodvisnosti katerekoli države. Prvi cilj OZN je namreč preprečevanje in odvračanje groženj miru ter zatiranje agresivnih dejanj ali drugih kršitev miru (1. člen UL OZN). Takšna centralnost preprečevanja nastajanja in stopnjevanja vojaških spopadov v sodobnem sistemu kolektivne varnosti torej kaže na pomembnost vojaškega ogrožanja varnosti v človekovi zgodovini.

S prepovedjo agresivne vojne pa fenomen vojaškega ogrožanja nacionalne in mednarodne varnosti sploh ni izginil. Mnoge agresivne vojne so se začele voditi pod pretvezo, da je šlo za obrambne vojne. Po drugi strani pa je nastalo veliko več notranjih vojaških spopadov, katere mednarodna skupnost težje regulira. Poseg po nasilnih sredstvih danes še vedno izvira iz izbire političnih voditeljev in prebivalstva, zgodi pa se takrat, ko ti mislijo, da bo nasilje doseglo njihove cilje, ali pa da je uporaba nasilja nujna za preživetje (glej statistiko oboroženih spopadov po svetu). V vsakem primeru gre za najdestruktivnejšo obliko izničevanja vseh pridobitev človeške civilizacije in ogrožanja človeških življenj.


O strani