SLOVENIJA IN NATO

Obrambno vojaške zadeve

1. Pred polnopravnim članstvom država zagotovi, da ni ustavnih oziroma pravnih zadržkov, ki bi ovirali operacije kolektivne obrambe

Slovenija je pripravila ustrezno zakonodajo za sodelovanje v kolektivni obrambi in bo tudi v nadaljevanju zagotavljala, da bodo podane ustrezne zakonske podlage za sodelovanje tako glede napotitve slovenskih sil v tujino kot tudi omogočanje prihoda zavezniških sil v Slovenijo v primeru potrebe.

Slovenska vlada odloča o napotitvi poklicnih pripadnikov kot tudi prostovoljne rezerve in glede sprejema ali tranzita zavezniških sil preko slovenskega ozemlja. O napotitvi obvezne rezerve odloča Državni zbor Slovenije.

Obvezna rezerva bo odpravljena do leta 2010, v vmesnem obdobju pa pripadniki obvezne rezerve ne bodo razporejeni v premestljive enote za NATO operacije.

2. Država zagotavlja sprejem in izvajanje dolgoročnega načrta razvoja slovenske vojske, ki temelji na strateškem obrambnem pregledu 2002-2003 in potrebah razvoja sil NATA

Državni zbor je sprejel ustrezno zakonodajo za sodelovanje v kolektivni obrambi kot tudi za prehod na popolnoma poklicno vojsko s prostovoljno rezervo do leta 2010. Služenje nabornikov bo odpravljeno do leta 2004. S splošnim dolgoročnim načrtom do leta 2007 je planirana nova struktura sil z racionalno strukturo poveljevanja, zmanjšano vojno sestavo, oblikovanjem premestljivih reakcijskih sil in povečano poklicno sestavo. Odločitev za prehod na popolnoma prostovoljno popolnjevanje do leta 2010 je narekovala izvedbo celovitega pregleda obrambe ter revizijo obrambne strategije in načrtov reform.

Slovenija zagotavlja, da bosta obrambna strategija in dopolnjeni Splošni dolgoročni načrt razvoja Slovenske vojske do leta 2015, na temelju strateškega obrambnega pregleda 2002-2003, dopolnjena do konca leta 2003.

V obeh dokumentih bodo upoštevane tudi potrebe razvoja sil NATO, kot bodo predstavljene v osnutku razvojnih ciljev sil NATO.

Namen obrambnih reform je razviti bolj premične, prilagodljive in vzdržljive bojne in podporne sile za vse naloge NATO, racionalizirati mirnodobna poveljstva in reorganizirati Generalštab Slovenske vojske ter upravni del obrambnega ministrstva s ciljem integracije in racionalizacije, zmanjšati vojno strukturo Slovenske vojske na 14.000 pripadnikov do leta 2010, od tega pa vsaj 8.000 poklicnih pripadnikov.

3. Do vstopa v NATO bo slovenska država uvedla obrambno načrtovanje, ki bo primerljivo z natovim procesom obrambnega načrtovanja in bo pripravljena prispevati sile in zmogljivosti za delovanje v Natovih operacijah

Do vključitve v NATO bo Slovenija uvedla obrambno načrtovanje, ki bo primerljivo z obrambnim načrtovanjem NATO.

Slovenija bo še naprej zagotavljala motorizirano pehotno četo z rotacijo za sodelovanje v vseh nalogah NATO ob omejitvah na področju zračne obrambe in komunikacij.

Če se bo v NATO obrambnem načrtovanju pokazala potreba, bo Slovenija do konca leta 2004 zagotovila motorizirani pehotni bataljon za vse naloge NATO za obdobje do 6 mesecev z določenimi omejitvami na področju zračne obrambe in bojne podpore. Do konca leta 2008 bo Slovenija zagotovila popolnoma premestljivo in podprto bataljonsko bojno skupino za obdobje 12 mesecev, do konca leta 2012 pa popolnoma premestljivo in podprto bataljonsko bojno skupino z rotacijo.

Slovenija načrtuje tudi druge zmogljivosti, ki jih bo razvijala v dogovoru z zavezništvom znotraj obrambnega načrtovanja, in sicer na področju vojaške policije, inženirstva, komunikacij in sistemske podpore ter zdravstvene podpore.

4. Do polnopravnega članstva v NATO bo Slovenija pripravljena izvajati ukrepe za zagotavljanje povezljivosti kontrole in nadzora nad zračnim prostorom z integriranim sistemom zračne obrambe NATO

Slovenija je vzpostavila začetno operativnost centra za operacije zagotavljanja suverenosti zračnega prostora (ASOC), ki je povezan v širši nacionalni komunikacijsko- informacijski sistem.

Do polnopravnega članstva v NATO bo Slovenija pripravljena izvajati nujne ukrepe za zagotavljanje povezljivosti kontrole in nadzora nad zračnim prostorom z integriranim sistemom zračne obrambe Nata (NATINEADS), vključno z vzpostavljanjem nujnih komunikacijskih povezav za izmenjavo in prenos podatkov ter zvoka med centrom za operacije zagotavljanja suverenosti zračnega prostora (ASOC) in NATINEADS.

To vključuje oblikovanje slike stanja v zračnem prostoru (Recognized Air Picture, RAP) ob pomoči dveh vojaških tridimenzionalnih radarjev dolgega dosega (ANT/PS-70) in enega civilnega dvodimenzionalnega radarja v ustreznem formatu (LINK-1), UHF-radio- komunikacijski sistem, seznanjanje ključnega kadra s filozofijo, z doktrino, s koncepti, standardi in z zahtevami NATINEADS, povezovanje slovenskega ASOC v NATINEADS in postavitev podatkovnih povezav ter razvoj potrebnih predpisov s področja civilno-vojaške delitve zračnega prostora skladno s politiko NATO.

Slovenija bo do konca leta 2005 postavila ustrezne zmogljivosti za avtomatski nadzor orožja zemeljskih sistemov zračne obrambe do ravni enot.

5. Do vključitve v NATO bo Slovenija zagotovila ustrezno zaščitene zveze za prenos zvoka in podatkov, ki bodo omogočile posvetovanja na visoki ravni s poveljstvi NATO

Do vključitve v NATO bo Slovenija v skladu s tehničnimi zahtevami NATO nadgradila komunikacijske mreže za prenos zvoka in podatkov z dostopi in sicer za varno komunikacijo zvoka in podatkov, za potrebe posvetovanj na visoki ravni med NATO poveljstvi ter nacionalnimi oblastmi.

6. Do vključitve v NATO bo Slovenija skladno s partnerski ciljem G4150 vzpostavila sistem podpore države gostiteljice zavezniškim silam

Do vključitve v NATO bo Slovenija skladno s partnerskim ciljem G4150 postavila sistem podpore države gostiteljice (HNS) zavezniškim silam, vključno z ustreznimi informacijskimi povezavami z Ministrstvom za obrambo, s Slovensko vojsko in civilno obrambo ter z razvojem baz podatkov in kontaktnih točk. V sodelovanju s predstavniki NATO bo določila železniške oskrbovalne baze ter letališča in pristanišča, ki bodo omogočali izkrcanje, sprejem in nadaljnji premik zavezniških enot.

7. Do vključitve v NATO bo Slovenija uskladila vojaško izobraževanje in usposabljanje s strategijo, doktrinami, postopki in standardi NATO

Slovenija je že sprejela in bo do vključitve v NATO uskladila vojaško izobraževanje in usposabljanje s strategijo, doktrinami, postopki in standardi NATO. Enote s poklicno sestavo so že izurjene po teh načelih.

V skladu z novim petletnim ciklom usposabljanja, ki se je začelo v 2003, bodo enote, popolnjene s poklicno sestavo in prostovoljno rezervo usposobljene po skupni doktrini in postopkih NATO do konca leta 2005, enote SV, popolnjene z obvezno rezervo pa do konca 2007.

8. Do vključitve v NATO bo Slovenija za delo v vojaški strukturi NATO in za redno delo v Sloveniji izbrala ustrezno število strokovno in jezikovno usposobljenega osebja

Do vključitve v NATO bo Slovenija izbrala ustrezno število kvalificiranih oseb (do 80), ki bodo primerno strokovno in jezikovno usposobljene za opravljanje nalog na delovnih mestih v vojaških poveljstvih NATO ter na položajih častnikov za zvezo z vojaškimi poveljstvi NATO.

Slovenija posveča veliko pozornost jezikovnemu usposabljanju, ki od leta 1999 poteka tudi v PfP centru za jezikovno usposabljanje. Glede na visoke zahteve jezikovnega znanja v šolskem sistemu in usposabljanju v Slovenski vojski, bo Slovenija do konca leta 2003 zagotovila, da bo imelo vse osebje za redno delo z zadevami v zvezi z NATO in osebje, razporejeno v poveljstva in na štabne dolžnosti določenih slovenskih vojaških enot (skupaj 500 oseb), primerno jezikovno znanje.

Zagotovila bo zadostno število osebja za zvezo v Sloveniji in ustreznih organih NATO za postavitev in vzdrževanje učinkovitih komunikacijskih poti ter prenosa dokumentov med zavezništvom in Slovenijo.

9. Slovenija si bo še naprej prizadevala za učinkovit sistem obrambnega načrtovanja, ki bo usklajen z obrambnim načrtovanjem NATO

Slovenija uvaja učinkovit sistem obrambnega načrtovanja, temelječ na sistemu in procesu obrambnega načrtovanja NATO. Slovenija uvaja tudi korporativno načrtovanje, izpopolnjen sistem upravljanja in načrtovanja obrambnih virov in letni pregled uspešnosti izvajanja načrtov. V tem okviru je Slovenija že uvedla dvoletni ciklus sprejemanja državnega proračuna.

Slovenija si bo še naprej prizadevala, da bo sistem obrambnega načrtovanja učinkovit in usklajen z obrambnim načrtovanjem NATO.

10. Slovenija se zavezuje, da bo ohranjala takšno raven obrambnih izdatkov, ki bo zagotavljala izvajanje obrambnih reform, prestrukturiranje in modernizacijo slovenske vojske ter krepitev povezljivosti, bojne učinkovitosti, zmožnost premestitve in vzdržljivost njenih enot

Slovenija se zavezuje, da bo ohranjala višino obrambnih izdatkov na taki ravni, ki bo zagotavljala izvajanje obrambnih reform, prestrukturiranje in modernizacijo, kot je določeno v Strateškem pregledu obrambe 2002-2003 in NATO ciljih razvoja sil, ter omogočala primerno raven načrtovanih investicij v modernizacijo opreme in infrastrukture. Namen je, da bo okrepila zahtevano povezljivost, bojno učinkovitost, zmožnost premestitve in vzdržljivost enot.

Navedeno ima široko politično podporo, ki vključuje tudi podporo Državnega zbora za ustrezno zagotavljanje obrambnih virov v skladu z dopolnjenim Splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2015.

11. Slovenija si bo še naprej prizadevala za postavitev in ohranjanje kadrovske strukture, primerljive s strukturo v zavezniških državah

Slovenija si bo še naprej prizadevala za postavitev in ohranjanje kadrovske strukture, primerljive s strukturo v zavezniških državah. Morebitne presežke bo odpravljala z upokojevanjem, s prešolanjem in s premeščanjem na delovna mesta v druge državne organe.

Generalštab se bo zmanjšal z 270 na 120 oseb do konca leta 2003, število častnikov pa se bo s 1.500 zmanjšalo na 1.200 do konca leta 2010. Po načrtu Vlade bo do konca 2003 v postopek posredovan predlog za zakonsko podlago za odpravo kadrovskih neskladij v Slovenski vojski. Na podlagi tega predloga bo kadrovska neskladja v SV mogoče odpraviti do konca leta 2004, v nasprotnem primeru pa bodo odpravljena po letu 2010.

Skupno število civilnih oseb v Ministrstvu za obrambo se bo do konca leta 2008 zmanjšalo z 2.075 na 1.550 oseb, in sicer z ukrepi na temelju obstoječe zakonodaje: z upokojevanjem, prešolanjem in premeščanjem v druge državne organe.

12. Slovenija si bo še naprej prizadevala za ohranjanje in izboljšanje preglednosti sistema upravljanja s kadri v oboroženih silah

Slovenija si bo še naprej prizadevala za ohranjanje in izboljšanje preglednega sistema upravljanja s kadri v oboroženih silah ter zagotavljala karierne poti častnikov in civilnih oseb, primerljive z zavezniškimi državami.

Ob upoštevanju nove sistemske zakonodaje bo prioritetno izboljšan sistem ocenjevanja in spremljanja posameznika, prilagojeno bo izobraževanje ter skozi jasno oblikovano karierno pot zagotovljeno pridobivanje, razvoj in ohranjanje kvalitetnega kadra v Slovenski vojski.